Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

21.03.2022

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?

Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.

»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.

Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.

Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.

Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.

Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.

Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.

Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.


Naše poti

854 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

21.03.2022

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?

Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.

»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.

Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.

Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.

Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.

Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.

Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.

Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.


02.01.2023

Romi v letu 2022

V prvi oddaji novega leta se bomo ozrli v leto 2022 in se spomnili večjih dogodkov, ki so zaznamovali romsko skupnost doma in po svetu. V ospredje bomo izpostavili tudi zgodbe tistih posameznikov, ki predstavljajo dober primer iz in za skupnost, in teh je bilo v minulem letu kar nekaj. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca decembra. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Samo tij v izvedbi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano ter Cigani ljubiat pesnji zasedbe Romano Glasuo. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Pa ponérselas en su pelo, ki jo prispeva Sergio Gómez in skladbo Din dragostea mea zasedbe Mahala Rai Banda.


26.12.2022

Koncert Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra z gostoma Vladom Kreslinom in Ferusom Mustafovim

Oktobra leta 2015 se je v ljubljanskem Kinu Šiška odvil prav poseben glasbeni dogodek z romskim glasbenim priokusom, koncert zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra z gostoma Vladom Kreslinom in Ferusom Mustafovim. Za tokratne Naše poti smo s posnetka koncerta izluščili predvsem skladbe s prepoznavnim romskim pečatom.


19.12.2022

Santana Horvat, zgodba o uspehu

Pretekli teden smo se odpravili v vrtec Romano na Pušči, tamkajšnji otroci se že pripravljajo na prihajajoče praznike, obiskal jih je tudi eden izmed treh dobrih mož. Nadalje smo se pogovarjali s Santano Horvat, ki je svojo strast do estetike pripeljala vse do svojega lastnega lepotnega salona, v katerem zaposluje tudi pripadnici večinskega prebivalstva. Mednarodna mreža REYN, mreža za zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolske programe, pa te dni praznuje deset let delovanja.


12.12.2022

Esma Redžepova je bila kraljica Romov

Ob obletnici smrti kraljice romske glasbe in humanitarke, Esme Redžepove, smo se v sodelovanju s sestrsko romsko televizijsko oddajo, Kaj govoriš, odpravili v Šutko, kjer smo se o pokojni legendi pogovarjali s tamkajšnjimi vaščani. Monika Sandreli, ki je naša sodelavka že od samega začetka pa je z nami, ob obletnici oddaje, delila svoje začetke in spomine nastajanja oddaje ter izzive, ki jih je kot novinarka in romska ženska premagovala skozi leta.


05.12.2022

15 let Naših poti

3. decembra mineva natanko 15 let, odkar smo vas prvič povabili na Naše poti. Ob obletnici bomo v studiu gostili prvega voditelja oddaje, Romana Kuharja, ter urednico, Eniso Brizani, s katerima bomo obudili njene začetke nastajanja. Prvi ponedeljek v decembru bo minil še v znamenju izbora skladbe preteklega meseca. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kourkouro zasedbe Romano Glauso in Dekle moje Vlada Kreslina in Tea Collorija, v tujem delu pa skladbi Boa Doña, Chacona De Negros Y Gitanos, ki jo prispeva Perrate, ter Prikezhia v izvedbi zasedbe Romano Drom.


28.11.2022

Romska literatura in kulinarika na Slovenskem knjižnem sejmu

Od 22. do 27. novembra je potekal že 38. slovenski knjižni sejem, ki je na zadnji dan ponudil tudi popoldne romske literature in kulinarike. Manjkalo ni niti romske glasbe. Prinašamo še izsledke mednarodne raziskave digitalnih kompetenc pri romskih učencih in učiteljih. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika. Tokrat se bomo pogovarjali z Natašo Horvat iz Dolge vasi, ki govori več narečij romskega jezika.


21.11.2022

Volitve romskih svetnikov 2022

Dan po supervolilni nedelji prinašamo rezultate volitev predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih. Od dvajsetih občin bosta le dve ostali brez svojega predstavnika. Je pa predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu popolnoma enakovreden in ima ena pooblastila in dolžnosti kot ostali predstavniki skupnosti v svetu, pravi prvak Sveta romske skupnosti RS; Jožek Horvat Sandreli ter še dodaja, da največ težav pri opravljanju funkcije romskega svetnika pride ravno pri nerazumevanju dela svetnika s strani romske skupnosti. Pogovarjali smo se še z direktorjem vladnega urada za narodnosti, Stanetom Baluhom in predsednikom Foruma romskih svetnikov, ki sta za nas strnila minuli mandat romskih svetnikov. Oba sta do delovanja svetnikov precej kritična.


14.11.2022

Vse več primerov diskriminacije nad Romi

Imer Traja Brizani je ob svetovnem dnevu romskega jezika izdal poezijo romskih pesmi. Ob pogovoru nam je zaupal tudi zakaj je pomembno ohranjati jezik naroda. Na voljo je poročilo o diskriminaciji nad Romi, ki ponuja tudi primerjavo med izzivi romske skupnosti na Slovaškem in v Sloveniji. Prinašamo še reportažo aktivnih počitnic, ko so se otroci iz več regij po Sloveniji skupaj odpravili na morsko dogodivščino.


07.11.2022

Svetovni dan romskega jezika

5. novembra Romi po svetu zaznamujejo svetovni dan romskega jezika. Prvič so ga zaznamovali leta 2008. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo približno tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. "Tako kot drugi jeziki, je tudi romski jezik živ jezik, ki se spreminja, razvija in ohranja«, meni jezikoslovka in naravna govorka prekmurske romščine, Samanta Baranja. Večji del oddaje bomo tako namenili izzivom in prednostim romskega jezika. Prvi ponedeljek v mesecu pa prinaša še glasovanje za skladbi preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Ma voli ga v izvedbi Miša in Dominika Kontreca ter El Paraiso Tea Collorija in Momento Cigano. Na tujem delu se bosta za glasove pomerila Terne Čhave s skladbo Čhaje Šukarije in Ivo Papasov s skladbo Celeste.


31.10.2022

Romski jezik v kulinariki

Znova se odpravljamo v Budimpešto, obiskali bomo namreč romsko knjižnico in orkester sto romskih violin. Ta deluje že 37 let, kot klasični simfonični orkester v svoji edinstveni sestavi vrhunskih glasbenikov, ki prihajajo iz pravih madžarskih glasbenih dinastij. V rubriki romskega jezika pa tokrat o rabi romskega jezika v kulinariki, pogovarjali se bomo s predsednico romskega kulturnega in turističnega društva Pušča Sonjo Horvat.


24.10.2022

Urejanje naselij v JV Sloveniji

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že vrsto let z razpisi skrbi za urejanje osnovne komunalne infrastrukture romskih naselij. Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gregor Černoga je predstavil dva regionalna razvojna programa za urejanje romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. S Svetom romske skupnosti se bomo odpravili na ekskurzijo v madžarsko prestolnico, kjer so si ogledali romsko galerijo in knjižnico. Mudili smo se še na mednarodnem posvetu o bralnih veščinah in spretnostih pripadnikov romske skupnosti.


17.10.2022

60 let vrtca Romano na Pušči

Naselje Pušča v mestni občini Murska Sobota je edina romska krajevna skupnost v Evropi, ki se lahko pohvali z veliko dosežki, posebej ponosni so na romski vrtec Romano, ki deluje od leta 1962. Vrtec je veliko pripomogel k socializaciji Romov in vključevanju v življenje širšega lokalnega okolja. Ob obeležju smo obiskali vrtec, pogovarjali pa smo se še s prvo vzgojiteljico, Vero Flisar, ki je pred 60. leti v vrtcu sprejela prvo generacijo otrok.


03.10.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


26.09.2022

Kako do neprofitnih stanovanj?

Stanovanjski sklad RS na eni strani skrbi za informiranje občin, kjer živijo Romi, o obstoječih možnostih sofinanciranja gradnitve neprofitnih stanovanj in zagotavljanja bivalnih enot po programih Stanovanjskega sklada RS ter nudi strokovno pomoč in na drugi strani informiranje o možnostih najema stanovanj. V začetku septembra je Romski akademski klub v sklopu projekta Bodi zgled ostalim, ki ga sofinancira kulturno ministrstvo, objavil poziv, v katerem išče nekaj romskih posameznikov, ki bi bili pripravljeni stopiti pred fotografski objektiv ter skozi umetnostne in kreativne fotografije delili svojo zgodbo kot pozitiven primer s terena. Eden od tistih, ki se je prijavil na razpis in bil tudi izbran, je 18-letni Kevin Tudija iz Metlike. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat prinaša informacije o novem programu romske kulturne dediščine.


19.09.2022

Prisilne poroke (ni)so del romske kulture

Vladni urad za narodnosti je pripravil vmesni evalvacijski sestanek na temo zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti. Prinašamo odgovore, kako učinkovita so tovrstna strokovna predavanja za tiste, ki delajo z romsko populacijo na terenu, ter kaj o prisilnih porokah menijo Romi. Gre v teh primerih res za del romske kulture? Sovražni govor je v porastu. O tem, kako ga prepoznati in ukrepati, smo se pogovarjali s kriminalističnim inšpektorjem s Policijske uprave Murska Sobota, Dušanom Novakom. Predstavljamo še novo zvezo romskih društev, Zvezo za razvoj romskega turizma, športa in kulture RS »Nova pot – Nevo drom«.


12.09.2022

Več kot 4 milijone evrov za izobraževanje Romov

Mininstrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsako leto nameni kar nekaj milijonov za izobraževanje in vključevanje Romov v izobraževalni proces. Letos pa je svojo nadgradnjo doživela tudi Strategija za vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje. Za izobraževalne programe za pripadnike romske skupnosti, od predšolske vzgoje naprej, je v letošnjem letu ministrstvo rezerviralo nekaj več kot 4 milijone evrov. Kam in komu je namenjen denar, smo se pogovarjali z Alenko Klepac z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja, ki deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Bili smo še na prijateljski mednarodni nogometni tekmi med sbrsko in slovensko romsko reprezentacno. Center za socialno delo Posavje in Policijska postaja Krško sta v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško izvedla že tradicionalni tabor učenja socialnih veščin za mladoletnike.


05.09.2022

Uspešna socialna aktivacija Rominj

Končuje se program socialne aktivacije za romske ženske, ki sta ga v obdobju od septembra 2019 do septembra 2022 sofinancirala ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Projekt programov socialne aktivacije je prispeval h krepitvi socialnih in delovnih kompetenc. Mi smo prejšnji teden obiskali kar tri zaključne dogodke programov. Najprej se bomo odpravili v Črnomelj, nato zapeljali še v Ljubljano ter Maribor, rezultate o uspešnosti programov bomo prinesli tudi iz Rakičana in Lendave. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša tudi novo glasovanje za skladbi prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu se glasove borita Muhamed Meety s skladbo Oh pani sovela oh dusmani na ter Sandi Horvat – Sunny s priredbo tradicionalne prekmurske pesmi Cinguli renguli. Na tujem delu pa se bosta pomerili skladbi Eh, što si tuđi zasedbe Kal in Živin to životo sar mangeja tu odori v izvedbi Al Aliona.


29.08.2022

Čas poletnih počitnic se izteka

Zadnji ponedeljek v avgustu se odpravljamo v Črnomelj, kjer smo obiskali tamkajšnji večnamenski romski center. Odpravili se bomo še na 21. poletni tabor Zveze Romov Slovenije, na katerem so letos prvič pripravili tudi Roma Art Camp. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika, s katerim bomo obeležili mednarodni dan pismenosti.


22.08.2022

Aktivno poletje za otroke v romskih naseljih

Na tokratni poti nas bodo v večini spremljali tabori, poletne aktivnosti in veselje otrok. Najprej bomo zavili v naselje Kamenci, kjer so odprli novo nogometno igrišče, nato pa se z udeleženci tabora v Dolgi vasi odpravili v prekmurski živalski vrt. Odpeljali se bomo še do Pušče, kjer vrata odpira knjižnica igrač, ki je po dobrih dveh letih, sicer v drugačni obliki na novo zaživela v romskem naselju. Prinašamo pa še novico o tem v kakšnih zneskih si bodo proračun razpisa kulturnega ministrstva za romsko skupnost razdelili prijavljeni programi.


15.08.2022

Koncert romskega pihalnega orkestera Džambo Aguševi, Narodni dom, Maribor, september 2021

Štiriindvajsetega septembra lani je v mariborskem Narodnem domu potekal eden najbolj težko pričakovanih romskih koncertov pri nas. Na njem se je predstavil že lep čas najboljši makedonski romski pihalni orkester Orkester Džambo Aguševi. Svoj visoki ugled je upravičil z naelektrenim, na trenutke že eksplozivnim, a sproščenim sprehajanjem med glasbami globalne vasi, od vročice balkanskih svatb prek countryja, azijskih step do razposajenosti Latinske Amerike. Koncert v okviru festivala Druga godba je posnel Prvi program Radia Slovenija. Z izborom skladb z njega vam bomo postregli v tokratnem poletnem koncertu Naših poti.


Stran 5 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov