Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

21.03.2022

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?

Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.

»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.

Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.

Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.

Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.

Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.

Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.

Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.


Naše poti

854 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

21.03.2022

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?

Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.

»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.

Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.

Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.

Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.

Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.

Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.

Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.


04.03.2024

Legalizacija naselja in elektrika v naselju Gazice predvidoma še letos

Minuli teden smo že poročali o razmerah Romov v naselju Gazice v občini Brežice in o tem, da kljub dostopu do vode, v naselju še vedno, zaradi statusa nelegalnega naselja, nimajo elektrike. Prinašamo odgovore podžupana občine, Bogdana Palovšnika, ki pravi, da akcijski načrt občine že predvideva odkup zemljišč in legalizacijo naselja. V naselju naj bi vaščani še letos dobili elektriko. V Naših poteh še o koroškemu pisatelju Rudiju Mlinarju, ki živi v Brežicah in v svojem zadnjem romanu Kamav tu – Ljubim te, opisuje ljubezensko zgodbo romskega dečka in neromskega dekleta. V Brežicah smo se še pogovarjali z glasbeniškim duom Sinji Galeb, Natašo in Sašo Kostič, ki kot romsko neromski par potrjujeta, da ljubezen res lahko premaga vse. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Znova se za glasove na domačem delu potegujejo Teo Collori in Momento Cigano s skladbo Escondido in Boštjan Pertinač s skladbo Tarzan. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo Ciftetteli v izvedbi Yiamas Banda in Stavrosa Pazarentsisa ter skladbo Déjame, ki jo prispeva Rumbakana.


26.02.2024

Romi v naselju Gazice pri Brežicah kljub dostopu do vode še vedno ostajajo brez elektrike

Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.


19.02.2024

Dornavski Cigani na ptujskem karnevalu širijo veselje, radost in ljubezen

Najprej se odpravimo na Ptuj, tja smo zavili prejšnji pustni torek in poklepetali z dornavskimi Cigani. Etnografsko društvo že več kot 60 let na pustnem karnevalu spodbudno uprizarja like Romov – Ciganov in med ljudmi seje veselje, radost in ljubezen. Utrip s pustnega sprevoda smo ujeli tudi v naše snemalne naprave. Na Pušči so v Knjigobežnici pripravili dan kulture za romske otroke, prinašamo pa še povzetek nujne seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so opozorili na vse bolj žgočo romsko problematiko.


12.02.2024

dr. Rahela Hojnik Kelenc: Romi na Hrvaškem na prvo mesto postavljajo družino, Romi pri nas pa izobraževanje

Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?


05.02.2024

S promocijskimi spoti proti diskriminaciji Romov

V Ljubljani smo obiskali zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, Miho Lobnika, ki je letos zagnal tudi vsesplošno ozaveščevalno akcijo o diskriminaciji manjšin. V sklopu kampanje so nastali promocijski spoti, ki nagovarjajo tudi romsko skupnost. Bili smo še na delavnici novega romskega društva Vstani romski otrok, ki deluje predvsem na področju zagotavljanja pomoči ženskam. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbi Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter Čisti računi Boštjana Pertinača. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo orkester Džambo Aguševi s skladbo Kucheka Bum Bum in zasedba Mascarimi s skladbo La Barca Di Roma.


29.01.2024

Marca tečaj hindujskega jezika za Rome

V zadnji januarski oddaji se odpravljamo na dvodnevni nogometni turnir, na katerem so zbirali sredstva za družino Baranja iz Zenkovcev. V Murski Soboti se bo marca začel tečaj hindujskega jezika, ki ga bo izvajalo indijsko veleposlaništvo v Sloveniji. Tečaj bo prvotno, zaradi podobnosti jezikov, namenjen pripadnikom romske skupnosti. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pojasnjuje pomen besede »porajmos«.


22.01.2024

Novi v. d. direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje

V studio prihaja novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje. Predstavil bo deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022, ki med drugim postreže s podatkom, da je država za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov v letu 2022 namenila 15,5 milijona evrov, občinam 3,8 milijona evrov. Kako so na terenu vidni pozitivni premiki in kateri izzivi ostajajo nerešeni? Dotaknili se bomo še namenske in nenamenske porabe sredstev za romsko skupnost 25 občin v lanskem in letošnjem letu in nujne seje komisije državnega zbora za peticije o romski problematiki, ki jo je sklicala SDS.


15.01.2024

Pregled odmevnejših dogodkov minulega leta v romski skupnosti

V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti pomenijo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvanost. Prejšnje leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Zato je prav, da se tokrat odpravimo po poti večjih utrinkov iz njega.


08.01.2024

Izbor za skladbi leta 2023

Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta 2023 se poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Shoha zasedbe Romano Glauso, Pelaj me domov bo zapel Sandi Horvat Sunny, Svet se segreva prispevajo Balkan Boys in S tabo je izi prinašajo Vlado Kreslin, Teo Colori in Momento Cigano. Na tujem delu pa se za skladbo leta borijo Rytmus in Jan Bendig s skladbo Romalandia, zasedba Kal z Astar Ando Drom, Sabor de Grácia s skladbo Bella Ciao in Roma Soul s skladbo A man after midnight.


01.01.2024

Naše poti - Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013

Naše poti – Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013. V tokratnih Naših poteh se bomo odpravili za dobrih deset let v preteklost, na veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala romskega avtorja in glasbenika Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija in gosti, ki se je odvil aprila 2013 ob Svetovnem dnevu Romov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bomo izbor skladb z njega, v prvi vrsti tistih, v katerih se je Brizani z aranžerji lotil korenitejše jazzovske in artrockovske fuzije..


25.12.2023

Še ne 12 letni Dario Baranja je zbolel za Ewingovim sarkomom, kostnim rakom

Dario Baranja iz Zenkovcev je zbolel za Ewingovim sarkomom. Zdravljenje te hude bolezni je zelo drago, Dario bo na zdravljenje moral tudi v tujino. Romski družini Baranja lahko s humanitarnim prispevkom pomagate tudi vi. V prazničnem decembru smo bili na delavnici peke piškotov, Dedek Mraz pa je že obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči. Čas bo še za rubriko romskega jezika.


18.12.2023

Nad brezposelnost Romov v Posavju z različnimi programi in pristopi

Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.


11.12.2023

Na Pušči odprli Hišo sobivanja in znanja

O pomenu, izzivih in pristopih vključevanja romskih otrok v predšolske programe so govorili na nacionalni konferenci ob 10. obletnici delovanja mreže REYN (Romani early years network) Slovenija, ki je tudi del mednarodne mreže. Na Pušči so odprli in predstavili Hišo sobivanja in znanja, ki je namenjena posredovanju informacij, hkrati pa ohranja in prenaša 110-letno zgodovino romskega naselja. Udeležili smo se še delavnice, na kateri so Rominje ustvarjale adventne vence.


04.12.2023

Prva romska liga pikada v Sloveniji

Na Goričkem je zaživela prva romska liga pikada, v katero je vključenih šest ekip iz več romskih naselij. Prejšnjo soboto je bil prvi rangturnir v pikadu. Odpravili smo se tudi na osnovno šolo IV. v Murski Soboti, ki zaposluje šest strokovnih delavcev, pripadnikov romske skupnosti. Prvi ponedeljek v decembru prinaša še izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu se za glasove potegujejo Mišo Kontrec in Čirikli s skladbo Dal ti bom ime ter zasedba Romano Glauso s Sašo Debeljak in skladbo Shoha. V tujem delu pa vam tokrat ponujamo na izbiro skladbi A man after midnight zasedbe Roma Soul in Le Soir, prispevek Tchavola Schmitta.


27.11.2023

Kako se soočimo z žalovanjem in izgubo?

V zadnji novembrski oddajo bomo govorili o žalovanju in izgubi. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube. V teku je mednarodni projekt osmih držav, ki bo med drugim naslovil fizično in dušeno zdravje pripadnikov romske skupnosti. Zasedba Romano Glauso predstavlja nov video izdelek za skladbo Šoha, ki ji bomo premierno tudi prisluhnili. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki prinaša rezultate nacionalne analize o ohranjanju romskega jezika.


20.11.2023

Rome v Sloveniji obiskali tuji delegati in predstavniki različnih manjšin

Romski akademski klub je organiziral petdnevno srečanje ter obisk delegatov ter predstavnikov romske skupnosti na Slovaškem, predstavnic judovske manjšine in iraške skupnosti na Švedskem ter predstavnika srbske manjšine na Hrvaškem. Hiša vzhajajočega sonca iz Murske Sobote pa je v začetku novembra izvedla devetdnevno mladinsko izmenjavo z naslovom »Me Som Rom in Diversity«, ki je združila dvajset mladih iz več evropskih držav. Kočevje je obiskal še motivacijski govorec iz ZDA, Jabari Smith, ki je v sklopu štiritedenskega usposabljanja delal s strokovnimi delavci, ki se vsakodnevno ukvarjajo z romsko skupnostjo.


13.11.2023

Romski nogometni klubi na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo v športu

Dodatna nenamenska sredstva za urejanje razmer v romskih naseljih občine porabljajo različno. Tokrat preverjamo, kako bo 365 tisoč evrov za več kot 1000 Romov porabila murskosoboška občina. Romska društva na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo romskih nogometnih klubov pri vključevanju v lokalno nogometno ligo. Tetovaže so kot modna muha zelo priljubljene tudi v romski skupnosti, zato prinašamo odgovore na vprašanja, kdo in kdaj naj se za tetovažo odloči ter kako varna je tetovaža.


06.11.2023

Ob svetovnem dnevu romskega jezika

Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra smo nekaj sogovornikov povprašali po njihovi najljubši besedi v romščini. Prinašamo še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Udeležili smo se kulturnega srečanja romskih otrok, kjer so se v znanju iz romskega jezika in kulture pomerili učenci nekaterih pomurskih osnovnih šol. Prvi ponedeljek v mesecu novembru prinaša še izbor za skladbi prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat s skladbo Pelaj me domov in zasedba Tea Collorija in Momento Cigano s skladbo Smiling Eternity. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Astar ando droma zasedbe Kal in Šeleromengro Júlie Kozáková z zasedbo Manuša.


30.10.2023

Še ena Rominja z višjo izobrazbo

Eugenija Orban iz Dobrovnika se je pri svojih 23 letih nedolgo tega pridružila peščici Romov z višjo izobrazbo. Eugenijo smo ujeli po njenem napornem delovniku, saj je takoj po tem, ko je diplomirala, nastopila tudi prvo zaposlitev. Opravlja delo strokovne delavke pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer vsakodnevno obiskuje nekatera romska naselja, ponuja dodatno učno pomoč učencem in izvaja druge prostočasne dejavnosti. Obiskali smo še kulturno prireditev v Murski Soboti, kjer so skušali obuditi romske folklorne skupine. Čas bo tudi za rubriko romskega jezika, v kateri tokrat prinašamo odgovore o izvoru romščine.


23.10.2023

Novi izobraževalni programi za Rome v Kočevju

Vladni urad za narodnosti se je mudil na obisku v Ribnici in Kočevju, kjer si je v spremstvu nekaterih predstavnikov Romov ogledal tudi tamkajšnja romska naselja. Obiskali smo še občino Kuzma in preverili s kakšnimi izzivi se srečuje občina pri reševanju romskega vprašanja. Pogovarjali smo se s prekmurskim glasbenikom Sandijem Horvatom, ki skozi glasbo obuja stare ljudske prekmurske pesmi.


Stran 2 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov