Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

"Dobrih zgodb ne slišimo pogosto, zato je dobro, da jih izpostavljamo, ker le tako lahko motiviramo generacije, ki prihajajo", meni romska aktivatorka, Doroteja Horvat.

Minuli četrtek so evropski poslanci v Bruslji obravnavali predlog resolucije o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi. Resolucijo je soizpogajal tudi Milan Brglez, podprli pa so jo vsi evropski poslanci iz Slovenije.

Strukturni anticiganizem se mora končati,so izjavili poslanke in poslanci evropskega parlamenta, ki zahtevajo ukrepe za zagotovitev enakega dostopa Romov do stanovanj, izobraževanja, zdravstvenega varstva in zaposlitve. Evropski parlament je v resoluciji, ki je bila sprejeta v četrtek s 545 glasovi za, 96 glasovi proti in 54 vzdržanimi glasovi, poudaril, da so zaradi vztrajnega sovraštva do Romov le-ti v Evropi najbolj izpostavljeni revščini in socialni izključenosti. Poslanke in poslanci so zato pozivali k vključujočemu izobraževanju, predšolskem izobraževanju ter odpravi diskriminacije in segregacije.

V uporabo naj bi stopil izraz izraz „ljudje romskega porekla“, ki vključuje ljudi, ki so po poreklu Romi, Kaléji, Manuši, Lovari, Rissende, Bajaši, Domi, Kalderaši, Romaničali in Sinti; ker nova opredelitev precej bolje zaobjame vse, ki so stigmatizirani kot Cigani, a niso tega etničnega porekla, kot so Egipčani, Aškali ali potujoče skupine.

Pogovarjali smo se tudi z Dorotejo Horvat iz Dolge vasi, ki nam je predstavila svojo zgodbo, predvsem pa kaj njej pomenita izobrazba in zaposlitev. Čeprav se je po srednji šoli odločila za študij, je tega naposled opustila. Trenutno je zaposlena kot romska aktivatorka na lendavski ljudski univerzi. Z Dorotejo smo se sprehodili tudi po Pušči, kjer je odraščala.

»Spomnim se, da je bilo takrat naselje, kljub temu, da še nismo imeli asfaltiranih cest, da so bile makedamske, čisto in urejeno. Vem, da smo se takrat otroci veliko igrali, se družili, se imeli res lepo. Takrat so starši imeli predvsem težavo s tem, da nas zvečer dobijo v hišo, medtem, ko imajo starši danes popolnoma obratno težavo, da otroke spravijo iz hiše. Se mi zdi, da smo imeli mi lepše, bolj doživeto otroštvo«, se spominja Doroteja Horvat.

Ob koncu oddaje smo se ustavili v občini Dobrovnik, kjer nam je župan občine, Marjan Kardinar, predstavil njihovo dobro sodelovanje s tamkajšnjo romsko skupnostjo. V dvojezični občini skupaj živijo Slovenci, Madžari in Romi. Skupno jih živi nekaj čez 1300, od tega okoli 55 Romov.