Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
"Jaz sem sicer odraščala v romskem naselju, ampak to kar sem videla v drugih naseljih, me je res šokiralo," pravi Nastja Horvat.
V teku je že četrta izvedba programa Socialne aktivacije za romske ženske »Aktiviraj se« v Novem mestu in Črnomlju, ki ga v partnerstvu z novomeškim Razvojno izobraževalnim centrom izvaja Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Tudi tokratna skupina je polna, kar pomeni, da so v program vključili že 60 romskih žensk iz Bele krajine. Spodbuda za nadaljnje izobraževanje je zelo pomembna, saj kar polovica udeleženk programa nima dokončane osnovne šole, štiri od njih doslej pa imajo končano srednjo poklicno ali tehniško šolo.
»Od trenutno 45 udeleženk, ki so program že zaključile, se jih je 11 zaposlilo, 9 pa se jih je vključilo v nadaljnje izobraževanje, predvsem v program osnovne šole za odrasle in tečaj računalniške pismenosti za odrasle«, pravi strokovna delavka v programu socialne aktivacije za romske ženske, Simona Štirn.
Pred radijski mikrofon smo povabili še 31-letno Nastjo Horvat iz naselja Vanča vas, ki je zaposlena kot strokovna delavka na programu socialne aktivacije pri Razvojno izobraževalnem središču Dvorec Rakičan. Po izobrazbi je ekonomski tehnik. Z nami pa je najprej delila izkušnje dela na terenu, saj sama obiskuje naselja, ki so med manj urejenimi v Prekmurju, razmere v njih spoznava tudi preko udeleženk programa socialne aktivacije.
Po poletni reportaži se vračamo v Pariz, kjer smo raziskovali kako so razmere romske skupnosti urejene v francoski prestolnici. Sociolog in profesor na pariški univerzi, Tomasso Vitale, nas je kmalu po srečanju navdušil z zanimivimi informacijami o preseljevanju Romov v Francijo in predvsem o njihovem položaju v družbi nekoč in danes. Nocoj se bomo v njegovi družbi posvetili romskemu jeziku v Franciji, ki je zelo dinamičen, razgiban in predvsem živ.
»Nisem ravno ponosen na to kakšen odnos ima Francija do romskega jezika. Dobra stran je, da imamo, akademsko gledano, romsko katedro, katere vodja je lani žal umrl. V Parizu imamo še dokumentacijski in medijski center, v katerem se nahaja res veliko literature o Romih in literature romskih avtorjev. Romski jezik pa sicer pri nas ni priznan niti kot manjšinski jezik, niti kot jezik sam, saj Francija ne priznava manjšin, kaj šele etničnih manjšin. Že sama ima dovolj težav z narečji lastnega jezika. Žalostno je, da Romi nikoli niso bili priznani kot del skupne zgodbe, ki imajo svoj jezik, za katerega pa vemo, da je pomemben«, pravi Tomasso Vitale.
853 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
"Jaz sem sicer odraščala v romskem naselju, ampak to kar sem videla v drugih naseljih, me je res šokiralo," pravi Nastja Horvat.
V teku je že četrta izvedba programa Socialne aktivacije za romske ženske »Aktiviraj se« v Novem mestu in Črnomlju, ki ga v partnerstvu z novomeškim Razvojno izobraževalnim centrom izvaja Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Tudi tokratna skupina je polna, kar pomeni, da so v program vključili že 60 romskih žensk iz Bele krajine. Spodbuda za nadaljnje izobraževanje je zelo pomembna, saj kar polovica udeleženk programa nima dokončane osnovne šole, štiri od njih doslej pa imajo končano srednjo poklicno ali tehniško šolo.
»Od trenutno 45 udeleženk, ki so program že zaključile, se jih je 11 zaposlilo, 9 pa se jih je vključilo v nadaljnje izobraževanje, predvsem v program osnovne šole za odrasle in tečaj računalniške pismenosti za odrasle«, pravi strokovna delavka v programu socialne aktivacije za romske ženske, Simona Štirn.
Pred radijski mikrofon smo povabili še 31-letno Nastjo Horvat iz naselja Vanča vas, ki je zaposlena kot strokovna delavka na programu socialne aktivacije pri Razvojno izobraževalnem središču Dvorec Rakičan. Po izobrazbi je ekonomski tehnik. Z nami pa je najprej delila izkušnje dela na terenu, saj sama obiskuje naselja, ki so med manj urejenimi v Prekmurju, razmere v njih spoznava tudi preko udeleženk programa socialne aktivacije.
Po poletni reportaži se vračamo v Pariz, kjer smo raziskovali kako so razmere romske skupnosti urejene v francoski prestolnici. Sociolog in profesor na pariški univerzi, Tomasso Vitale, nas je kmalu po srečanju navdušil z zanimivimi informacijami o preseljevanju Romov v Francijo in predvsem o njihovem položaju v družbi nekoč in danes. Nocoj se bomo v njegovi družbi posvetili romskemu jeziku v Franciji, ki je zelo dinamičen, razgiban in predvsem živ.
»Nisem ravno ponosen na to kakšen odnos ima Francija do romskega jezika. Dobra stran je, da imamo, akademsko gledano, romsko katedro, katere vodja je lani žal umrl. V Parizu imamo še dokumentacijski in medijski center, v katerem se nahaja res veliko literature o Romih in literature romskih avtorjev. Romski jezik pa sicer pri nas ni priznan niti kot manjšinski jezik, niti kot jezik sam, saj Francija ne priznava manjšin, kaj šele etničnih manjšin. Že sama ima dovolj težav z narečji lastnega jezika. Žalostno je, da Romi nikoli niso bili priznani kot del skupne zgodbe, ki imajo svoj jezik, za katerega pa vemo, da je pomemben«, pravi Tomasso Vitale.
Naše poti tokrat gostijo dr. Julijo Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. V minulem mesecu je po skoraj treh letih za nekaj dni obiskala Slovenijo, zato smo jo povabili pred mikrofon v studiu v Lendavi. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Vse to tudi kot delna posledica svetovnih in vojne v bivši Jugoslaviji. Nova knjiga ponuja tudi rešitve kako to spremeniti.
V zadnji julijski oddaji bomo namenili nekaj časa temi, o kateri se tudi v romski skupnosti premalo govori. Nasilje predstavlja pereč problem današnje družbe. Gre za občutljivo temo, ki se je širša javnost premalo zaveda. Nasilje v družini predstavlja vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana ali članice proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok. Za pojasnila in odgovore kako ukrepati smo se obrnili na policijsko postajo ter center za socialno delo.
V juliju obravnavamo teme, s katerimi se tudi romska skupnost v Sloveniji pogosto srečuje, in kot opažajo nekatere romske organizacije na terenu, še pogosteje ne poiščejo primerne pomoči, posledično tudi zaradi tega, ker sami ne vedo, kako prepoznati in kako ukrepati ob določenih težavah. Nocoj bomo govorili o uporabi oziroma zlorabi alkohola med mladostniki. Pogovarjali smo se z dr. Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pravi, da je v Sloveniji več kot 80 odstotkov odraslih lani poseglo po alkoholu. Bolj pa skrbijo podatki za mlade.
V tokratnih Naših poteh se bomo posvetili drugemu sklopu pogovorov in nasvetov z različnimi strokovnjaki, da bomo lahko lažje izboljšali naše in počutje ljudi okoli nas. Nocoj se bomo posvetili duševnemu zdravju otrok in temu, kaj lahko starši storijo za njihovo boljše počutje, v drugem delu oddaje pa bomo spregovorili o tem, kako pomemben je spanec za naše življenje, saj mu namenimo skoraj tretjino svojega dneva.
Prva oddaja v mesecu prinaša že prvo reportažo z enega od poletnih taborov v romskih naseljih. Mi smo obiskali tabor v Vanča vasi, ki je minuli teden otrokom ponudil različne aktivnosti, med drugim tudi fotografsko delavnico. V štirih julijskih ponedeljkih bomo naslovili številne teme, o katerih se v romski skupnosti premalo govori. Nocoj bomo spregovorili o pomenu spanca ter priporočilih za kakovosten spanec. Ob koncu oddaje sledi še glasovanje za skladbi minulega meseca. Na domačem delu se za glasove borita skladbi Kourkouro zasedbe Monte Christo ter Opasna, vrajža Prekmurka v izvedbi Miša Kontreca. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Ni contigo ni sintigui, ki jo izvaja Achilifunk Sound System ter skladbo Čoček patron aga v izvedbi orkestra Džambo Aguševi.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je po več tednih ugibanj Romom pojasnilo, zakaj so sredstva, namenjena romskim naseljem, preusmerili za druge namene. Ministrstvo v dopisu omeni 150.000 evrov, ki so bili iz proračunske postavke »Infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti« preusmerjeni v graditev turistične brvi v Celju. Urad za narodnosti je prejemnik posebnega priznanja Policije, prinašamo pa še novico o tem, kje že ta teden vrata odpirajo poletni tabori za otroke. Posebej plesno bo v Lendavi. Ob koncu še skok v Turčijo, kamor se odpravljamo s tokratno rubriko romskega jezika.
Občine z romskim prebivalstvom imajo glede na preostale številne dodatne izzive – od infrastrukturnih do kadrovskih. O izzivih skupnosti smo se pogovarjali z romskim svetnikom občine Kočevje Marjanom Hudorovičem. Bili smo na posvetu o zaposlovanju Romov, na katerem so udeleženci iz Maribora, Črnomlja, Novega mesta in Murske Sobote predstavili svoje izkušnje pri delu z romsko skupnostjo. Pogovarjali smo se še z romsko pomočnico Estero Horvat, ki dela z 28 romskimi otroki na šoli. Njeno delo zajema dajanje učne pomoči pri vseh predmetih in komunikacijo s starši. Ob koncu oddaje pa bomo s predstavo Pripovedovalke z orientalskim plesom prehodili pot od Orienta do Evrope.
Laura Kovač je letošnja dobitnica Miklošičevega priznanja za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike. V Naših poteh smo že spoznali Lauro Kovač, ki trenutno dela kot strokovna delavka na Ljudski univerzi Lendava. K svojim številnim dosežkom in priznanjem je pred dnevi dodala novo priznanje – Miklošičevo priznanje za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike v lanskem letu na Univerzi v Mariboru. To pa je bilo tudi povod za okroglo mizo. Udeležili smo se še mednarodne konference evropske romske zveze v Murski Soboti, zavili pa smo še do naselja Kamenci, kjer so Romi s pomočjo občine Črenšovci postavili skupnostni vrt z desetimi visokimi gredami.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Večino poti bomo tokrat prevozili po Dolenjski in Beli krajini. Najprej se bomo odpravili na posvet o vključevanju Romov v občini Šentjernej, kjer v petih naseljih živi okoli 300 Romov. Eno izmed rešitev za boljše vključevanje občina vidi v zaposlovanju. Obiskali smo še romsko zeliščarsko društvo Romanco, ki skrbi za ohranjanje tradicije in znanja o zeliščih starejših Romov, ter zavili do večnamenskega romskega centra Kerinov Grm. Ob mednarodnem dnevu muzejev pa smo si ogledali še stalno razstavo evropskega romskega muzeja v Murski Soboti.
Umetniško ustvarjanje in izražanje skozi kulturo je le eden od načinov, kako lahko zrušimo še kakšen predsodek ali stereotip do Romov. Še večji korak naprej pa naredimo, če eno teh veščin naučimo in prenesemo na najmlajše. Profesionalna igralka, Vesna Anđelković počne ravno to. Že kar nekaj let skozi igro, delavnice in ustvarjanje veščine izražanja in komunikacije prenaša na otroke iz več romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. Z gostjo bomo v tokratnih Naših poteh zakorakali v svet Romov tudi skozi poezijo, ki so jo skupaj z njo ustvarili udeleženci iz naselja Vejar.
Naše poti nas ta ponedeljek vodijo v Maribor. Obiskali smo osnovno šolo Janka Padežnika, ki kot ena redkih osnovnih šol v Sloveniji ponuja številne programe in dejavnosti, povezane z Romi in romsko kulturo. Med drugim ponujajo obvezni izbirni predmet romske kulture, skozi poskusni projekt ohranjajo romski jezik ter učencem pomagajo negovati njihove skrite talente in interese. Most med starši in šolo pa že vrsto let predstavlja tudi delo romskega pomočnika, ki je septembra postalo tudi sistematizirano delovno mesto. Njihovo delo je predhodno zagotavljal projekt Skupaj za znanje, ki je zdaj v svojem nadaljevanju v ospredje postavilo predvsem kakovost dela z romskimi učenci.
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, bomo v tokratnih Naših poteh zbrali pomembnejše dogodke in obeležja. Med drugim prinašamo krajšo reportažo z osrednje prireditve v Murski Soboti, kjer smo se o položaju in izzivih romske skupnosti pogovarjali s predsednikom Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem in na kateri je predsednik države, Borut Pahor, podelil dve posebni zahvali predsednika Republike Slovenije. Obiskali smo še posebno obeležje v Mariboru, kjer so praznični dan namenili Rominjam, ustavili se bomo še na okrogli mizi, na kateri sta dijaški skupnosti iz Lendave in Murske Sobote v sodelovanju z Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod naslovili izziv izobraževanja in zaposlovanja Romov. V novem mestu pa je stekel nov program društva Romano veseli, ki naslavlja preprečevanje zlorab drog med mladimi Romi na Dolenjskem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Na zadnji ponedeljek v mesecu bomo najprej zavili v Mursko Soboto, od koder prinašamo zanimivo zgodbo ob materinskem dnevu ter čestitke ob jubilejni, tristoti oddaji sestrske romske oddaje na televiziji Slovenija, So vakeres – kaj govoriš. Prisluhnili bomo še pogovoru z višjim policijskim inšpektorjem, mag. Aleksandrom Podgrajškom s Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji o delu v večkulturnem okolju in Romi. Ob koncu pa sledi še rubrika romskega jezika, Samanta Baranja se bo o pomenu jezika tokrat pogovarjala s strokovno delavko, Lili Vučič, ki deluje v sklopu projekta Večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov