Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

21.03.2022

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?

Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.

»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.

Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.

Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.

Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.

Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.

Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.

Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.


Naše poti

854 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

21.03.2022

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?

Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.

»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.

Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.

Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.

Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.

Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.

Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.

Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.


09.06.2014

Naše poti

Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si


02.06.2014

Naše poti

Pri zaposlovanju pripadnikov ranljivih skupin, med katere sodijo tudi Romi, so delodajalci upravičeni do subvencij. Kljub temu, bodo vsaj na dolenjskem kot pravijo, raje dvakrat premislili ali bodo zaposlili Roma. Na drugi strani v Prekmurju, so Romi priložnost za zaposlitev dobili v sosednji Avstriji, kjer jih niso vprašali kdo ali kaj so, temveč kaj znajo delati. To sta le dva izsledka konference na temo zaposlovanja Romov v Novem mestu, kjer je romsko društvo Romani Veseli predstavilo nov projekt Eko-etno romska moda. Zbiranju humanitarne pomoči za pomoč poplavljencem na Hrvaškem, Srbiji ter Bosni in Hercegovini, sta se pridružili tudi dve romski organizaciji. Petič letos bomo izbirali najboljšo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Tokratni predlogi po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča so: na domačem delu UŠTI, UŠTI BABA, Amala in DJELEM DJELEM, Mišo Kontrec. Na tujem delu pa boste lahko izbirali med HEY DENYSHA, Džansever in PAPURUGA, Kal. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.


26.05.2014

Naše poti

Predstavniki nekaj romskih organizacij iz Slovenije so se udeležili delavnice, ki je bila namenjena slovenskim in italijanskim nevladnim organizacijam, ki so aktivne na področju boja proti diskriminaciji, s posebnim poudarkom na družbeni vključenosti Romov in Sintov. Ideja obrtne cone v Prekmurju, kjer bi priložnost za zaposlitev dobili tudi Romi, se počasi uresničuje. Ideja bo kmalu realizirana v občini Dobrovnik.


19.05.2014

Naše poti

V organizaciji Sveta Evrope je v Strasbourgu potekalo 7. zasedanje Ad hoc odbora Sveta Evrope za vprašanja Romov. Poudarek tokratnega zasedanja je bil na razvoju politik na nacionalnih ravneh, predvsem na področju bivanjskih razmer, romskih žensk in otrok in izobraževanja. Preverili smo kakšne so značilnosti in jezikovne posebnosti govorcev romskega jezika, kot jih vidijo na oddelku za kulturo govora na Radiu Slovenija. Pogovarjali smo se z mladim uspešnim podjetnikom, Vladimirjem Rozmanom. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.


12.05.2014

Naše poti

Na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja smo si ogledali rezultate projekta: Kamenci z okusom. Projekt, ki spodbuja ustvarjalnost romskih žensk, vzpostavlja medkulturni dialog in postopno socio-ekonomsko emancipacijo romskih žensk, združuje tradicijo in sodobnost. Videli smo nekaj izvirnih kosov oblačil iz jeansa s pridihom etno melosa, ki so jih romske ženske skreirale, sešile in predstavile kar same in se osvežili z domačim zeliščnim čajem. Konec tedna sta ti dve društvi na tradicionalen način pozdravili prihod pomladi »Ederlezi«. Pogovarjali smo se s članom Romskega akademskega kluba in vzgojiteljem v vrtcu na Pušči, Aljošo Rudašem. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.


05.05.2014

Naše poti

Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si


28.04.2014

Naše poti

Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si


21.04.2014

Naše poti

Na mednarodni konferenci o zaposlovanju Romov so prevetrili položaj Romov na trgu dela, izpostavili uspešne projekte in preverili možnosti pridobivanja sredstev za realizacijo projektov in programov za zaposlovanje Romov in za razvoj podjetništva Romske skupnost. V Novem mestu v okviru projekta » Romsko življenje« nastajajo kratki filmi, ki jih snema in režira romska mladina. Mladi Romi so aktivni tudi v Prekmurju, kjer v okviru festivala Romano Čhon pripravljajo in izvajajo jezikovne delavnice za otroke. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.


14.04.2014

Naše poti

Težave Romov je treba reševati znotraj trikotnika, ki ga tvorijo država, lokalna skupnost in Romi, je na slovesnosti ob svetovnem dnevu Romov v Trebnjem opozorila državna sekretarka in vodja urada za narodnosti Tamara Vonta. Stanje romske skupnosti se izboljšuje, vendar mora tam, kjer župani nočejo ali ne morejo odigrati svoje vloge, le to prevzeti država, pa je ob svetovnem dnevu Romov v Novem mestu povedala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Bili smo na prvi prireditvi ob dnevu Romov v občini Puconci, kjer bo na ogled tudi razstava z naslovom »Kopija je enaka originalu« avtorjev Jake Gasarja, Harisa Tahirovića in mladih ustvarjalcev in na slavnostni prirediti ob Svetovnem dnevu Romov in otvoritvi Romske restavracije - Romani kafenava v Mariboru. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.


07.04.2014

Naše poti

romska oddaja


31.03.2014

Naše poti

romska oddaja


24.03.2014

Naše poti

romska oddaja


17.03.2014

Naše poti

romska oddaja


10.03.2014

Naše poti

romska oddaja


03.03.2014

Naše poti / Amare Droma

romska oddaja


24.02.2014

Naše poti

romska oddaja


17.02.2014

Naše poti

romska oddaja


10.02.2014

Naše poti

romska oddaja


03.02.2014

Naše poti

romska oddaja


27.01.2014

Naše poti / Amare Droma

romska oddaja


Stran 27 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov