Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
748 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
25. avgusta je Uroš Zupan, pesnik, esejist in prevajalec, dopolnil šestdeset let. Rojen kot Trboveljčan, je že od študijskih let naprej Ljubljančan. Je eden izmed najvidnejših literarnih ustvarjalcev ta hip. Avtor petnajstih pesniških zbirk, ki so mu prinesle vse najvidnejše slovenske nagrade za pesnjenje ter dvanajstih knjig esejev – lani je za zbir esejev Znamenja v kroženju prejel Rožančevo nagrado – je tudi prevajalec iz angleščine, srbščine in hrvaščine. V tujini je prejel številna priznanja, leta 2016 nagrado Wislawe Szymborske. Takrat se je z Urošem Zupanom pogovarjal Marko Golja
Spominjamo se slikarja, akademika Janeza Bernika. Šestega septembra pred devetdesetimi leti se je umetnik rodil v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav po nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski likovni umetnik, poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo, verjetno manj znano pa je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Umrl je 15. julija 2016. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk.
Mineva deset let od smrti pesnika, prevajalca in esejista Cirila Berglesa. Rodil se je julija 1934 v Repčah pri Ljubljani. Leta 1960 je diplomiral iz slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je kot učitelj in ravnatelj delal na raznih šolah in gimnaziji v Ljubljani. Ciril Bergles je leta 1984 izdal prvo pesniško zbirko z naslovom Na poti v tišino in istega leta še Vaje za svetlobo – in vse do smrti je redno objavljal svojo poezijo. Veliko je tudi prevajal, predvsem poezijo španskih, portugalskih in južnoameriških avtorjev, izbral in uredil je antologijo Sodobna španskoameriška poezija, objavil je številne članke in eseje o književnosti ter kot avtor in prevajalec sodeloval tudi v literarnem programu našega radia. Leta 1998 je na povabilo uredništva Arsa razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pa o svojem posebnem odnosu do poezije.
Obujamo spomin na življenje in delo Pavla Medveščka, novogoriškega slikarja, grafika, oblikovalca, publicista in zbiralca ljudske dediščine. Rodil se je pred 90. leti, umrl pa leta 2020. Pogovor z vsestranskim ustvarjalcem je leta 2003 pripravila Tatjana Gregorič. Na fotografiji je Pavel Medvešček v svojem ateljeju. Fotografija je iz arhiva družine Medvešček.
Meta Krese sodi med najvidnejše slovenske fotografe. Uveljavila se je kot novinarka in fotografinja pri različnih časopisih in revijah, s fotografijami je opremila več knjig in je avtorica dveh monografij o fotografiji. Teme, ki jo zanimajo, so večinoma družbeno zaostrene - v središče postavlja predvsem ljudi, ki so tako ali drugače zapostavljeni. V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled njena pregledna razstava z naslovom Ste prišli, da boste ostali?, ki se osredotoča na zgodbe migrantov. O razstavi in predvsem o njenem delu se z Meto Krese pogovarja Aleksandra Saška Gruden.
V 83. letu starosti je umrl igralec Dare Valič. V izjemni igralski karieri je ustvaril več kot 110 gledaliških vlog, predvsem v ljubljanski Drami, igral je na filmu in televiziji, v radijskem arhivu hranimo neštevilne radijske igre, v katerih je nastopil. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, leta 2016 tudi najvišje priznanje, ki ga lahko prejme slovenski igralec: Borštnikov prstan. Takrat se je z Daretom Valičem pogovarjala Tadeja Krečič. Foto: BoBo
Ob 100. obletnici njegovega rojstva Pesnik Peter Levec se je rodil 12. julija 1923 v Zgornjem Tuhinju, umrl je tik pred letom 2000. Pesniti je začel že kot dijak in prve pesmi objavil v Mladem jutru. V njegovo življenje in pesnjenje je zarezala okupacija, mobilizacija, nato se je pridružil partizanom. in vojna. V prvih povojnih letih je bil sourednik na novo ustanovljeni Mladinski reviji, bil je kulturni urednik Ljubljanske pravice, nato je delal v kulturnem uredništvu Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Nato je vse do upokojitve služboval na Cankarjevi založbi. Pisal je tudi razne ocene in polemične članke, pa tudi prevajal poezijo in prozo. Peter Levec je objavil tri pesniške zbirke in sicer: Koraki v svobodo leta 1945, Zeleni val leta 1954 in Brezkončni marec leta 1971. Za to zbirko je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Režiser, igralec in dramatik Adrijan Rustja se je rodil julija leta 1933 v Trstu in na to mesto, njegovo gledališče in tržaški slovenski radio je vezan pretežni del njegovega poklicnega delovanja. Velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca, saj je poleg igre in režij lahkotnejših del: recitalov, operet, v katerih je tudi sam igral, bil še urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev in mentor amaterskih dramskih skupin. Ustanovil in vodil je tudi igralsko skupino v Beneški Sloveniji. Leta 2005 je prejel odličje Marije Vere in ob tej priložnosti ga je Neva Zajc povabila pred mikrofon.
Akademska slikarka in ilustratorka Roža Piščanec se je rodila pred 100 leti v Lovrencu na Dravskem polju, umrla pa leta 2006. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in pozneje opravila še specialistični študij zidnega slikarstva. Njeno ustvarjalno pot je zaznamoval obsežen opus ilustratorskih del, za katera je prejela več nagrad in priznanj. Otroci še vedno odraščajo ob njenih ilustracijah knjig, kot so Kdo je napravil Vidku srajčico Frana Levstika, Janko in Metka in Trije medvedi. Z Rožo Piščanec se je leta 2003 pogovarjala Barbara Jurkovšek.
Petindvajsetega junija 2023 je uprizoritev Vse sijajne stvari Duncana Macmillana v režiji Nataše Barbare Gračner in izvedbi dramskega igralca Uroša Fürsta ter v produkciji ljubljanske Drame prejela nagrado zlati lev na 24. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je Uroš Fürst "v interaktivni igri številk in spominov na najpomembnejše trenutke življenja brez patetike spregovoril o depresiji, eni najpogostejših sodobnih duševnih bolezni". Predstava Vse sijajne stvari ruši meje, predsodke in kaže, kako in kje iskati pomoč. Fürst govori o duševnem zdravju in težavah, hkrati pa vključi v predstavo publiko in s tem spremeni pogled na duševne bolezni. Pokaže, kako morejo navidez banalne stvari, kot so ples, sladoled ali palačinke, spremeniti percepcijo gledalca. S svojo izvedbo Macmillanovega besedila je Uroš Fürst publiki podaril dobro predstavo, hkrati pa tudi vero v boljši jutri. O predstavi Vse sijajne stvari se z Urošem Fürstom pogovarja Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan
Filmski režiser, direktor fotografije in montažer Karpo Godina že leta ustvarja avtorski film. Njegov opus morda na prvi pogled ni obsežen, je pa zagotovo zelo raznovrsten, predvsem pa prepoznaven, konsistenten in brezkompromisen. Godina je posnel vrsto antologijskih eksperimentalnih filmov, tri še danes vznemirljive celovečerne filme - Splav meduze (1980), Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982) in Umetni raj (1990) – ter nekaj dokumentarcev, med njimi leta 2002 Zgodbo gospoda P. F.. Leta 2006 je Karpo Godina za življenjsko delo pri filmskem ustvarjanju dobil Prešernovo nagrado. Umetnik je junija slavil pomemben jubilej. Marko Golja se je Karpom Godino pogovarjal leta 2013. Foto: BoBo
Dramska igralka Maša Derganc, prvakinja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, ostaja v spominu gledalcev po številnih vlogah v gledališču in filmih, nadaljevankah. Tokratna iztekajoča se sezona je pred Mašo Derganc postavila nova velika izziva: utelešenje Clarisse Dalloway in Virginie Woolf, avtorice romana Gospa Dalloway v drami hrvaškega dramatika Tomislava Zajca, režiser je bil Peter Petkovšek, ter Jelene Andrejevne v Stričku Vanji Antona Pavloviča Čehova v režiji Janusza Kice. Premiera je bila pred dvema tednoma na velikem odru Drame. O teh dveh kreacijah in o gledališču nasploh se je z Mašo Derganc v studiu Radia Slovenija pogovarjala Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan
V nedeljo, 18. junija, se slovesno končuje 58. Borštnikovo srečanje – osrednji slovenski gledališki festival – s podelitvijo nagrad za presežke v gledaliških predstavah prejšnje sezone in seveda Borštnikovega prstana. Nataknili ga bodo igralki Nataši Matjašec Rošker. Za svoje delo je prejela številne nagrade doma in v tujini in je zelo aktivna igralka. S predstavo Ne ti meni Alice in s soigralcem Petjo Labovičem je v torek nastopila v tekmovalnem sporedu; še pred tem se je z njo pogovarjala Irena Kodrič Cizerl. Foto Damjan Švarc
Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.
22. maja 2023 je umrl Tomaž Kržišnik, akademski slikar, oblikovalec, grafik in keramik. Eden njegovih bistvenih ustvarjalnih medijev je bila večplastna in vedno prepoznavna avtorska risba, pa barvite grafike, ilustracije, načrtovanje notranje opreme. V obdobju od leta 1988 do 2008 je poučeval vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1975 je prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo predstavitve Zlata ptica. Bil je dobitnik Groharjeve nagrade in častni meščan v Žireh. V času, ko je bil Tomaž Kržišnik profesor na Akademiji, se je z njim pogovarjala Vida Curk o začetkih njegove likovne poti, pomenu študija v Varšavi, ki ga je zaključil z magisterijem iz knjižne ilustracije in oblikovanja knjige ter o kriterijih, ki jih je upošteval pri svojem umetniškem in oblikovalskem delu.
Preminil je Veno Taufer, slovenski pesnik, prevajalec, kritik, teatrolog, dramatik in novinar ter urednik oddaj na Radiu Slovenija. Star je bil devetdeset let. Njegov pesniški in kritiški opus je obširen, objavil je petnajst pesniških zbirk in ima eno izmed osrednjih mest v sodobni slovenski književnosti. Prevajal je poezijo iz angleščine in južnih slovanskih jezikov, napisal je dve drami, bil pa je tudi zelo družbeno angažiran in je sodeloval pri gibanju za demokracijo in osamosvojitev Slovenije. Že leta 1986 je ustanovil je mednarodno literarno nagrado Vilenica. Veno Taufer je dobil največje nagrade za svoje ustvarjanje, poleg Prešernove tudi Župančičevo in ob tej priložnosti ga je Tadeja Krečič leta 2016 povabila pred mikrofon.
Tone Kuntner, pesnik, dramski igralec in dolgoletni profesor umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, se je rodil na Tratah v Slovenskih goricah 13. maja 1943. Doslej je objavil več kot dvajset pesniških zbirk, letos jim je dodal novo z naslovom Mati zemlja, izšla je pri celjski Mohorjevi družbi. Toneta Kuntnerja poznamo kot avtorja lirike o zemlji in izgubljeni povezanosti človeka z naravo, pesnika domovinske lirike in tradicionalnih vrednot. Sicer je bil Tone Kuntner igralec Mestnega gledališča ljubljanskega. Odigral je več osrednjih likov v repertoarju, poznamo pa tudi njegove vloge v filmih. Ob okrogli obletnicic: pogovor Marka Golje z umetnikom iz leta 2013.
Tržaški pesnik, pisatelj in urednik Marko Kravos se je rodil v južni Italiji, šolal se je na slovenski klasični gimnaziji v Trstu, študiral je slavistiko v Ljubljani. Leta 1966 je sodeloval pri ustanovitvi revije Zaliv in jo sourejal do leta 1970. Bil je docent in predavatelj za slovensko književnost na Univerzi v Trstu ter urednik Založništva tržaškega tiska. Bil je tudi tajnik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega centra PEN. Izdal je več deset pesniških zbirk in knjig za otroke, prejel je nagrado Prešernovega sklada in več italijanskih nagrad. Njegova dela so prevedena v mnoge jezike, tudi sam prevaja iz hrvaščine, italijanščine in španščine. Ob jubileju Marka Kravosa je razveseljivo, da pesnik še vedno ustvarja – in duhovito komentira svet okrog sebe. Foto: Borut Živulovič / BoBo
Devetindvajsetega aprila je minilo 110 let od rojstva operne pevke Ksenije Vidali, ki se je v desetletjih svoje kariere uveljavila na domačih in tujih odrih. Rodila se je v Škednju pri Trstu, njeno življenje pa so zaznamovali prva svetovna vojna, pomanjkanje in zgodnja ljubezen do petja in opernega gledališča. Najprej je pela v ljubljanski Operi, od tam je odšla v Milano, se spet vrnila v Ljubljano in veliko gostovala. Pozneje se je posvetila pedagoškemu delu. Umrla je leta 2004. Leta 1982 jo je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabil takratni urednik Ciril Stani. Ksenija Vidali je v svojem zapisu obudila spomine na življenjsko pot, umetniško ustvarjanje in pedagoško delo.
Vsestranski filmski ustvarjalec Rado Likon več desetletij plodno in predano deluje kot direktor fotografije, filmski snemalec, producent, montažer in še bi lahko naštevali. Pred dnevi je Rado Likon prejel stanovsko nagrado iris za najboljšo fotografijo v dokumentarnem filmu Temni pokrov sveta. Z umetnikom se je pogovarjal Urban Tarman.
Neveljaven email naslov