Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V začetku februarja bo minilo trideset let od smrti skladatelja Matije Tomca. Rodil se je 25. decembra 1899 v Kapljišču v Beli krajini. Šolal se je najprej v Novem mestu, nato na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Poleg šole je igral violo in rog, kasneje je tudi orgle. Leta 1920 je po maturi vstopil v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1923; najprej je opravljal delo kaplana v Mokronogu. Jeseni leta 1925 je bil imenovan za vzgojitelja v Zavodu sv. Stanislava, kjer je prevzel pevski zbor. Pozneje se je odločil za študij kompozicije in orgel na Dunaju. Po vrnitvi leta 1930 je bil profesor na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, kasneje pa na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po ukinitvi gimnazije je še eno leto ostal v Ljubljani, potem pa je odšel v Domžale. Orgle je poučeval na glasbenem konservatoriju in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagog se je upokojil leta 1948, nato je bil župnik v Domžalah. Tomc je bil predvsem zborovski skladatelj. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956).
735 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
V začetku februarja bo minilo trideset let od smrti skladatelja Matije Tomca. Rodil se je 25. decembra 1899 v Kapljišču v Beli krajini. Šolal se je najprej v Novem mestu, nato na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Poleg šole je igral violo in rog, kasneje je tudi orgle. Leta 1920 je po maturi vstopil v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1923; najprej je opravljal delo kaplana v Mokronogu. Jeseni leta 1925 je bil imenovan za vzgojitelja v Zavodu sv. Stanislava, kjer je prevzel pevski zbor. Pozneje se je odločil za študij kompozicije in orgel na Dunaju. Po vrnitvi leta 1930 je bil profesor na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, kasneje pa na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po ukinitvi gimnazije je še eno leto ostal v Ljubljani, potem pa je odšel v Domžale. Orgle je poučeval na glasbenem konservatoriju in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagog se je upokojil leta 1948, nato je bil župnik v Domžalah. Tomc je bil predvsem zborovski skladatelj. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956).
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Miki Muster je pionir slovenskega stripa in animiranega filma. Njegov ustvarjalni opus je izjemno obsežen, odlikujeta ga tehnična brezhibnost ter domišljijsko bogata vsebina. Nostalgični odrasli in tudi mladi se še vedno zabavajo ob njegovih napetih in humornih, več kot pol stoletja starih stripih o pustolovščinah živalskih junakov Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje in kdo ne pozna zajčkov iz televizijskega Cikcaka ter Mustrovih reklam? Ob tem je ustvaril še številne ilustracije in animacije po predlogah drugih avtorjev, ukvarjal se je tudi s karikaturo. Miki Muster bo letos jeseni dopolnil 90 let, za njim je razgibano življenje, ki ga je posvetil predvsem ustvarjalnemu delu na sprva še povsem neznanem področju. S Prešernovim nagrajencem Mikijem Mustrom se je pogovarjala Maja Žel – Nolda. fotografija: www.muster.si
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Te dni bo dopolnil 90 let kipar Stojan Batič. Rodil se je v Trbovljah, po drugi svetovni vojni, ki jo je preživel v partizanih, pa je končal študij kiparstva na Likovni akademiji v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Parizu pri Ossipu Zadkinu. Batič sodi med najbolj znane slovenske kiparje, njegova dela zaznamujejo mnoge javne prostore. Manj opazne, a nič manj zanimive so tudi njegove male plastike. S Stojanom Batičem se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk.
Pred dnevi je dopolnil osemdeset let dramski igralec Boris Juh. Rodil se je v Celju, ker se je družina veliko selila, se je šolal marsikje. Po končani Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je najprej devet let nastopal v Slovenskem mladinskem gledališču; od tam je odšel v osrednje slovensko gledališče – SNG Dramo v Ljubljani, kjer je nastopal do upokojitve in ustvaril množico izrazitih, izjemnih vlog – predvsem etično močnih likov. Boris Juh je veliko igral tudi na filmu in televiziji, neprecenljiv pa je opus, ki ga je ustvaril na našem Radiu, v literarnem in dramskem programu. Z Borisom Juhom se je o njegovem življenju in ustvarjanju pogovarjala Staša Grahek.
V tokratni oddaji bomo predstavili francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Njegova dela si lahko trenutno ogledate kar na dveh razstavah v Ljubljani: v Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Srečni dnevi na osamelem otoku, v galeriji Fotografija pa dela iz cikla, ki ga je naslovil Izgubljeni raj. Avtor, ki zase pravi, da je pohodnik, saj je prepotoval in fotografiral že skoraj ves svet, je tudi dobitnik številnih najuglednejših nagrad in cenijo ga in so ga cenili celo takšni mojstri, kot je zdaj že pokojni Henri Cartier-Bresson. Rodil se je slovenskim staršem v Parizu, a najzgodnejša leta je preživel pri mamini družini v vasici Livold na Kočevskem. Da bi ga starši čim manj pogrešali, so ga sorodniki neprestano fotografirali. Kmalu je začel fotografirati tudi sam. S Klavdijem Slubanom se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Maja Haderlap, pesnica, pisateljica in univerzitetna predavateljica iz avstrijske Koroške, je na 30. slovenskem knjižnem sejmu dobila literarno nagrado Mira za leto 2014. Žirija ji jo je prisodila »zaradi izjemnih literarnih oblik in globokega družbenega učinka njenega romana Angel pozabe v evropskem prostoru«. Za ta roman je leta 2011 dobila nagrado Ingeborg Bachmann, eno najbolj prestižnih literarnih priznanj na nemškem govornem območju. V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabil Vlado Motnikar.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Skladatelj, klarinetist, pedagog Uroš Rojko je dopolni šestdeset let - priložnost za razmislek umetnika o delu in življenju pred mikrofonom. Z njim se pogovarja Marko Šetinc.
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo skladatelj, klarinetist in pedagog Uroš Rojko. 9. septembra je zaokrožil 60 let. Glasba Uroša Rojka je zvočni portret dobe, v kateri živimo, tudi kritika zdajšnjega vse preveč hitrega bivanja. Uroša Rojka je pred mikrofon povabil Marko Šetinc.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
12. novembra bo minilo 95 let od rojstva Franceta Štiglica, pionirja slovenskega filma. V oddaji bomo prisluhnili njegovemu spominskemu pripovedovanju iz leta 1982.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Dramski in filmski igralec Vlado Novak, dobitnik Borštnikovega prstana leta 2014 - z njim se pogovarja Tadeja Krečič
Konec avgusta so v Celju podelili Veronikino nagrado za poezijo. Nagrado je dobila pesnica Petra Kolmančič za pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica, po izobrazbi filozofinja in sociologinja kulture, drži besedo in vznemirljivo lušči plast za plastjo ter razkriva pasti bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Več o svoji poeziji, tudi o svojih pesniških začetkih, navdihnjenih z novovalovsko subkulturo, bo Petra Kolmančič povedala v pogovoru z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebrala tudi kako svojo pesem. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov