Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
V oddaji tokrat gostimo baletnega plesalca Janeza Mejača, ki je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Mojster baleta je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, »s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja.« Kot prvi solist ljubljanskega baleta je dobri dve desetletji predstavljal vodilni steber v slovenskem baletnem prostoru, odrskim deskam pa ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. O svojem življenju in ljubezni do baletne umetnosti je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
734 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
V oddaji tokrat gostimo baletnega plesalca Janeza Mejača, ki je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Mojster baleta je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, »s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja.« Kot prvi solist ljubljanskega baleta je dobri dve desetletji predstavljal vodilni steber v slovenskem baletnem prostoru, odrskim deskam pa ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. O svojem življenju in ljubezni do baletne umetnosti je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Miki Muster je pionir slovenskega stripa in animiranega filma. Njegov ustvarjalni opus je izjemno obsežen, odlikujeta ga tehnična brezhibnost ter domišljijsko bogata vsebina. Nostalgični odrasli in tudi mladi se še vedno zabavajo ob njegovih napetih in humornih, več kot pol stoletja starih stripih o pustolovščinah živalskih junakov Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje in kdo ne pozna zajčkov iz televizijskega Cikcaka ter Mustrovih reklam? Ob tem je ustvaril še številne ilustracije in animacije po predlogah drugih avtorjev, ukvarjal se je tudi s karikaturo. Miki Muster bo letos jeseni dopolnil 90 let, za njim je razgibano življenje, ki ga je posvetil predvsem ustvarjalnemu delu na sprva še povsem neznanem področju. S Prešernovim nagrajencem Mikijem Mustrom se je pogovarjala Maja Žel – Nolda. fotografija: www.muster.si
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Te dni bo dopolnil 90 let kipar Stojan Batič. Rodil se je v Trbovljah, po drugi svetovni vojni, ki jo je preživel v partizanih, pa je končal študij kiparstva na Likovni akademiji v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Parizu pri Ossipu Zadkinu. Batič sodi med najbolj znane slovenske kiparje, njegova dela zaznamujejo mnoge javne prostore. Manj opazne, a nič manj zanimive so tudi njegove male plastike. S Stojanom Batičem se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk.
Pred dnevi je dopolnil osemdeset let dramski igralec Boris Juh. Rodil se je v Celju, ker se je družina veliko selila, se je šolal marsikje. Po končani Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je najprej devet let nastopal v Slovenskem mladinskem gledališču; od tam je odšel v osrednje slovensko gledališče – SNG Dramo v Ljubljani, kjer je nastopal do upokojitve in ustvaril množico izrazitih, izjemnih vlog – predvsem etično močnih likov. Boris Juh je veliko igral tudi na filmu in televiziji, neprecenljiv pa je opus, ki ga je ustvaril na našem Radiu, v literarnem in dramskem programu. Z Borisom Juhom se je o njegovem življenju in ustvarjanju pogovarjala Staša Grahek.
V tokratni oddaji bomo predstavili francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Njegova dela si lahko trenutno ogledate kar na dveh razstavah v Ljubljani: v Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Srečni dnevi na osamelem otoku, v galeriji Fotografija pa dela iz cikla, ki ga je naslovil Izgubljeni raj. Avtor, ki zase pravi, da je pohodnik, saj je prepotoval in fotografiral že skoraj ves svet, je tudi dobitnik številnih najuglednejših nagrad in cenijo ga in so ga cenili celo takšni mojstri, kot je zdaj že pokojni Henri Cartier-Bresson. Rodil se je slovenskim staršem v Parizu, a najzgodnejša leta je preživel pri mamini družini v vasici Livold na Kočevskem. Da bi ga starši čim manj pogrešali, so ga sorodniki neprestano fotografirali. Kmalu je začel fotografirati tudi sam. S Klavdijem Slubanom se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Maja Haderlap, pesnica, pisateljica in univerzitetna predavateljica iz avstrijske Koroške, je na 30. slovenskem knjižnem sejmu dobila literarno nagrado Mira za leto 2014. Žirija ji jo je prisodila »zaradi izjemnih literarnih oblik in globokega družbenega učinka njenega romana Angel pozabe v evropskem prostoru«. Za ta roman je leta 2011 dobila nagrado Ingeborg Bachmann, eno najbolj prestižnih literarnih priznanj na nemškem govornem območju. V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabil Vlado Motnikar.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Skladatelj, klarinetist, pedagog Uroš Rojko je dopolni šestdeset let - priložnost za razmislek umetnika o delu in življenju pred mikrofonom. Z njim se pogovarja Marko Šetinc.
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo skladatelj, klarinetist in pedagog Uroš Rojko. 9. septembra je zaokrožil 60 let. Glasba Uroša Rojka je zvočni portret dobe, v kateri živimo, tudi kritika zdajšnjega vse preveč hitrega bivanja. Uroša Rojka je pred mikrofon povabil Marko Šetinc.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
12. novembra bo minilo 95 let od rojstva Franceta Štiglica, pionirja slovenskega filma. V oddaji bomo prisluhnili njegovemu spominskemu pripovedovanju iz leta 1982.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Dramski in filmski igralec Vlado Novak, dobitnik Borštnikovega prstana leta 2014 - z njim se pogovarja Tadeja Krečič
Konec avgusta so v Celju podelili Veronikino nagrado za poezijo. Nagrado je dobila pesnica Petra Kolmančič za pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica, po izobrazbi filozofinja in sociologinja kulture, drži besedo in vznemirljivo lušči plast za plastjo ter razkriva pasti bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Več o svoji poeziji, tudi o svojih pesniških začetkih, navdihnjenih z novovalovsko subkulturo, bo Petra Kolmančič povedala v pogovoru z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebrala tudi kako svojo pesem. Nikar ne zamudite.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo prisluhnili pogovoru z basbaritonistom Markom Finkom. Eden naših najboljših pevcev prav zdaj nastopa kot Sarastro v Čarobni piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta v mariborski Operi in baletu. Premiera je bila pred tednom dni. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Istenič, ko je lani prejel nagrado Prešernovega sklada.
Neveljaven email naslov