Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Srečna sem, ker imam studio v leipziškem Spinnerei-u, kjer so naredili okrog 100 ateljejev in je čudovit preplet znanih in manj znanih umetnikov in njihovih zgodb.
Suzana Brborović je slikarka mlajše generacije, ki je po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2016 zaključila tudi dvoletni mojstrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Leipzigu. Po končanem študiju je v Leipzigu tudi ostala. A samo začasno, pravi. Za svoje delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado leta 2012 in Essl Art Award CEE 2011. Od leta 2010 redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstava v Sloveniji in zunaj nje. Njena dela so v več mednarodnih javnih zbirkah, kot sta Essl muzej v Avstriji in Bayer Kultur v Nemčiji, prav tako tudi v zasbenih. Pri delu izhaja iz vsakdanjika: privlačita jo industrijska arhitektura in arhitekturna zapuščina, kot jo je spoznavala že v domačem Kranju, med bivanjem v Leipzigu pa se je ob soočenju z arhitekturno dediščino tamkajšnjega okolja začela širše spraševati o urbanizmu in njegovi funkciji znotraj modernega mesta, prepletenega z zgodovino. Njena zadnja predstavitev v Sloveniji je bila na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, na začetku tega leta v Moderni galeriji. K pogovoru v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabila Petra Tanko.
750 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
"Srečna sem, ker imam studio v leipziškem Spinnerei-u, kjer so naredili okrog 100 ateljejev in je čudovit preplet znanih in manj znanih umetnikov in njihovih zgodb.
Suzana Brborović je slikarka mlajše generacije, ki je po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2016 zaključila tudi dvoletni mojstrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Leipzigu. Po končanem študiju je v Leipzigu tudi ostala. A samo začasno, pravi. Za svoje delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado leta 2012 in Essl Art Award CEE 2011. Od leta 2010 redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstava v Sloveniji in zunaj nje. Njena dela so v več mednarodnih javnih zbirkah, kot sta Essl muzej v Avstriji in Bayer Kultur v Nemčiji, prav tako tudi v zasbenih. Pri delu izhaja iz vsakdanjika: privlačita jo industrijska arhitektura in arhitekturna zapuščina, kot jo je spoznavala že v domačem Kranju, med bivanjem v Leipzigu pa se je ob soočenju z arhitekturno dediščino tamkajšnjega okolja začela širše spraševati o urbanizmu in njegovi funkciji znotraj modernega mesta, prepletenega z zgodovino. Njena zadnja predstavitev v Sloveniji je bila na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, na začetku tega leta v Moderni galeriji. K pogovoru v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabila Petra Tanko.
V tokratni oddaji bomo predstavili francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Njegova dela si lahko trenutno ogledate kar na dveh razstavah v Ljubljani: v Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Srečni dnevi na osamelem otoku, v galeriji Fotografija pa dela iz cikla, ki ga je naslovil Izgubljeni raj. Avtor, ki zase pravi, da je pohodnik, saj je prepotoval in fotografiral že skoraj ves svet, je tudi dobitnik številnih najuglednejših nagrad in cenijo ga in so ga cenili celo takšni mojstri, kot je zdaj že pokojni Henri Cartier-Bresson. Rodil se je slovenskim staršem v Parizu, a najzgodnejša leta je preživel pri mamini družini v vasici Livold na Kočevskem. Da bi ga starši čim manj pogrešali, so ga sorodniki neprestano fotografirali. Kmalu je začel fotografirati tudi sam. S Klavdijem Slubanom se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Maja Haderlap, pesnica, pisateljica in univerzitetna predavateljica iz avstrijske Koroške, je na 30. slovenskem knjižnem sejmu dobila literarno nagrado Mira za leto 2014. Žirija ji jo je prisodila »zaradi izjemnih literarnih oblik in globokega družbenega učinka njenega romana Angel pozabe v evropskem prostoru«. Za ta roman je leta 2011 dobila nagrado Ingeborg Bachmann, eno najbolj prestižnih literarnih priznanj na nemškem govornem območju. V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabil Vlado Motnikar.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Skladatelj, klarinetist, pedagog Uroš Rojko je dopolni šestdeset let - priložnost za razmislek umetnika o delu in življenju pred mikrofonom. Z njim se pogovarja Marko Šetinc.
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo skladatelj, klarinetist in pedagog Uroš Rojko. 9. septembra je zaokrožil 60 let. Glasba Uroša Rojka je zvočni portret dobe, v kateri živimo, tudi kritika zdajšnjega vse preveč hitrega bivanja. Uroša Rojka je pred mikrofon povabil Marko Šetinc.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
12. novembra bo minilo 95 let od rojstva Franceta Štiglica, pionirja slovenskega filma. V oddaji bomo prisluhnili njegovemu spominskemu pripovedovanju iz leta 1982.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Dramski in filmski igralec Vlado Novak, dobitnik Borštnikovega prstana leta 2014 - z njim se pogovarja Tadeja Krečič
Konec avgusta so v Celju podelili Veronikino nagrado za poezijo. Nagrado je dobila pesnica Petra Kolmančič za pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica, po izobrazbi filozofinja in sociologinja kulture, drži besedo in vznemirljivo lušči plast za plastjo ter razkriva pasti bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Več o svoji poeziji, tudi o svojih pesniških začetkih, navdihnjenih z novovalovsko subkulturo, bo Petra Kolmančič povedala v pogovoru z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebrala tudi kako svojo pesem. Nikar ne zamudite.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo prisluhnili pogovoru z basbaritonistom Markom Finkom. Eden naših najboljših pevcev prav zdaj nastopa kot Sarastro v Čarobni piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta v mariborski Operi in baletu. Premiera je bila pred tednom dni. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Istenič, ko je lani prejel nagrado Prešernovega sklada.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
V ponedeljek, 29. septembra bo dopolnil 70 let Matjaž Vipotnik, eden najvidnejših slovenskih oblikovalcev. S svojimi izvirnimi in domišljenimi oblikovalskimi idejami se je uveljavil že v sedemdesetih letih minulega stoletja, ko se je vrnil s študija v Italiji. Glavna področja njegovega delovanja so gledališki plakati, scenografije, oblikovanje knjig, celostne podobe kulturnih in drugih ustanov. Za svoje ustvarjanje je Matjaž Vipotnik leta 2012 dobil tudi najvišje priznanje, ki ga lahko dobi slovenski ustvarjalec: Prešernovo nagrado. Takrat je pogovor z njim posnela Vida Curk.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Neveljaven email naslov