Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prijatelj in sodelavec znamenitega Louisa Kahna bo Prešernovo nagrado izkoristil za opozarjanje na dogajanje v arhitekturi
"Knjižnice so katedrale sodobnosti. Aleksandrijska knjižnica, nova pariška Nacionalna knjižnica in knjižnica v Londonu ... gradijo številne objekte, ki so vzpostavili povsem nov odnos ljudstva do pomembnih državnih institucij in kulture. Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do aritekture," pravi akademik Marko Mušič.
Pogovarjala sva se v ateljeju. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najdejavnejših arhitektov na Balkanu. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma.
Njegov renesančni duh, ki ga žene moto "stati na tleh in segati po nebu", razgaljamo v pogovoru, v katerem je orisal najpomembnejše vrednote sodobnosti in arhitekturne načrte za prihodnost. "Verjamem v arhitekturo za vse čase," dodaja ustvarjalni arhitekt, ki bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo izkoristil za utrjevanje vloge arhitekture v družbi.
749 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Prijatelj in sodelavec znamenitega Louisa Kahna bo Prešernovo nagrado izkoristil za opozarjanje na dogajanje v arhitekturi
"Knjižnice so katedrale sodobnosti. Aleksandrijska knjižnica, nova pariška Nacionalna knjižnica in knjižnica v Londonu ... gradijo številne objekte, ki so vzpostavili povsem nov odnos ljudstva do pomembnih državnih institucij in kulture. Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do aritekture," pravi akademik Marko Mušič.
Pogovarjala sva se v ateljeju. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najdejavnejših arhitektov na Balkanu. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma.
Njegov renesančni duh, ki ga žene moto "stati na tleh in segati po nebu", razgaljamo v pogovoru, v katerem je orisal najpomembnejše vrednote sodobnosti in arhitekturne načrte za prihodnost. "Verjamem v arhitekturo za vse čase," dodaja ustvarjalni arhitekt, ki bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo izkoristil za utrjevanje vloge arhitekture v družbi.
Oddajo posvečamo filmskemu in gledališkemu režiserju Boštjanu Hladniku. Rodil se je 30. januarja pred devetdesetimi leti. Boštjan Hladnik je posnel deset celovečernih igranih filmov in tretjino omnibusa ter vrsto krajših igranih in dokumentarnih del. Že z leta 1961 posnetim prvencem, s filmom Ples v dežju, je ustvaril najpomembnejši in najodmevnejši modernistični film na Slovenskem. Leto pozneje je zrežiral prvi slovenski nizko proračunski film Peščeni grad. Za nemškega producenta je posnel vizualno razgibano melodramo Erotikon in precej gledljivo komedijo Maibritt. Sledili so popartistično obarvani Sončni krik, erotična drama Maškarada in morda z absurdnim gledališčem navdahnjena komedija Ko pride lev. S socialno dramo Bele trave je Hladnik vznejevoljil nekdanje oblastnike. Z bizarno komedijo Ubij me nežno pa je znova dokazal, da je mojster nenavadnih domislic in spretnih prehodov iz stvarnega sveta v svet domišljije. Čas brez pravljic pripoveduje o družini v vihri vojne. V omnibusu Post scriptum je zrežiral zgodbo o umetniku, ki spozna, da ne dohaja več sodobne umetnosti. Z Boštjanom Hladnikom se je leta 2001 pogovarjal Marko Golja.
7. januarja je minilo devetdeset let odkar se je rodil ugledni psiholog doktor Vid Pečjak , ki se je uveljavil tudi kot pripovednik. Za otroke je (med drugim) napisal povest Drejček In trije marsovčki, za odrasle pa (predvsem) znanstvenofantastična besedila, med njimi roman Roboti so med nami (1974) In zbirko zgodb Kam je izginila Ema Lauš (1980), omenimo pa še zbirki Doktor živih in mrtvih (2004) , Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene (2007). Ob pisateljevi petinsedemdesetletnici se je z Vidom Pečjakom pogovarjal Marko Golja.
edavno je dopolnil 70 let slikar Rudi Španzel. Diplomiral je leta 1971 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju. Leta 1973 je končal specialko za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku, leta 1975 pa specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Španzel je eden najboljših in najbolj iskanih slovenskih portretistov. V njegovih delih prihajata posebej do izraza realizem in simbolika. S slikarjem se je o njegovem življenju in ustvarjanju pred leti pogovarjal Marko Golja. foto: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=4286967287016&set=a.1516388424276&type=3&theater
Novembra je dopolnil osemdeset let eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikar in grafik Franc Novinc. Po Šoli za oblikovanje je leta diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Delal je kot restavrator in nato svobodni umetnik. Leta 1986 je bil izvoljen za docenta, potem za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja za risanje in slikanje na ALU. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Franc Novinc pred mnogimi leti - oddajo smo posneli leta 1987 - razmišljal in pripovedoval o svojem ustvarjanju.
Pred dnevi je dopolnil 60 let pisatelj in režiser Marko Sosič. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2012 - takrat je izšel njegov roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino - z njim pripravila Tina Kozin. Po tistem je Marko Sosič leta 2014 izdal še Kratki roman o snegu in ljubezni, letos pa roman z naslovom Kruh, prah. Vabimo vas, da prisluhnete njegovemu razmišljanju o lastni pisateljski poti in poetiki.
Pred dnevi je dopolnil 60 let pisatelj in režiser Marko Sosič. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2012 - takrat je izšel njegov roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino - z njim pripravila Tina Kozin. Po tistem je Marko Sosič leta 2014 izdal še Kratki roman o snegu in ljubezni, letos pa roman z naslovom Kruh, prah. Vabimo vas, da prisluhnete njegovemu razmišljanju o lastni pisateljski poti in poetiki.
Ivo Mršnik je akademski slikar in grafik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je nedavno prejel nagrado Ivane Kobilca - posebej za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti se je Ivo Mršnik pogovarjal z Aleksandro Saško Gruden.
V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja - enega najpomembnejših fotografov na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih. Retrospektiva je prvi tako obsežen pregled v nizu njegovih razstav. Zajema širok časovni razpon Kerblerjevega ustvarjanja, od poznih petdesetih let minulega stoletja do leta 2014. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali razmišljanje Stojana Kerblerja, ki ga je leta 1999 posnela Aleksandra Saška Gruden. Foto: izrez iz fotografije Stojana Kerblerja z naslovom Bolečina, 1969; Portreti s ptujskih ulic http://www.stojankerbler.com
Anja Štefan je za svojo zbirko pesmi Drobtine iz mišje doline, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler, septembra 2018 prejela nagrado večernica za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo. Nominirana je tudi za prestižno spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), ki jo podeljuje Švedski svet za umetnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je govorila o svojem otroštvu, o razliki med branjem in pripovedovanjem, pa tudi o toplih odzivih bralcev na njeno delo. Z njo se je pogovarjala Ana Rozman.
Nedavno je slavila lep jubilej ilustratorka Marjanca Jemec Božič, avtorica nekaterih klasičnih podob iz slovenske likovne zakladnice. Njene stvaritve že dolgo veljajo za klasiko. S svojimi ilustracijami je dala novo razsežnost Pavčkovemu Juriju Muriju, Ribičičevi Nani mali opici, Suhodolčanovemu Piku dinozavru in še mnogim drugim literarnim delom. V našem arhivu hranimo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Marjanca Jemec Božič zdaj že davnega leta 1983 razmišljala o svojih umetniških začetkih in o tem, kaj jo je zavezalo ilustraciji. Razmišljala je tudi o danes skoraj pozabljenem mediju televizijske ilustracije. Foto http://www.mladinska.com/zlata_macja_preja/ilustratorji
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Pesnik, pisatelj, urednik in publicist Andrej Hočevar se je doslej podpisal pod šest pesniških zbirk, zadnja med njimi, Seznam, je bila nominirana za Veronikino nagrado. Zelo odmevna pa je bila tudi njegova prva – in za zdaj še edina – prozna knjiga, zbirka kratke proze Dvojna napaka. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo Andrej Hočevar razmišljal o razmerju med prozo in poezijo, o svojem opusu, predvsem pa tudi o tem, kdo pravzaprav so umetniki in kdaj oziroma zakaj so ‘naši’ – če seveda to sploh so. Andreja Hočevarja je v studio Radia Slovenija povabila Tina Kozin.
V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je do 25. novembra 2018 na ogled razstava del fotografa Branka Cvetkoviča z naslovom NE-PROSTOR | Nični PROSTOR. Branko Cvetkovič je po izobrazbi ekonomist, se je pa že kmalu povsem posvetil fotografiji. Uveljavil se je z arhitekturno fotografijo; kot je zapisal Peter Krečič, je v zadnjem obdobju »nekatera svoja raziskovalna izhodišča radikaliziral tako v smeri likovnega raziskovanja arhitekturnega notranjega prostora kot v smeri premišljanja o razmerju med svetlobo in doživljanjem arhitekture«. Z razstavo fotografij v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki se umetnik loteva tudi temeljnih vprašanj življenja, smrti in onostranstva. Z Brankom Cvetkovičem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto:http://www.galerija-bj.si/obcasne-razstave/razstave/samostanska_cerkev/
Janez Škof Dobitnik Borštnikovega prstana za igralski opus Na letošnji zaključni slavnosti 53. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala v Mariboru, je Borštnikov prstan dobil Janez Škof, dramski igralec, član ansambla ljubljanske Drame in muzikant. Ob veliki nagradi pravi, da mu je malo nerodno in do izraza »slava« prezirljivo zamahne z roko. Tak je, Janez Škof, »igralski genij, ki v svojih stvaritvah prirodno združuje apoliničnost in dionizičnost,« kot je zapisala Saša Pavček. Na odru z navidezno lahkotnostjo ustvarja like, ki jih ne pozabimo več: Klementa Juga v Jančarjevem Klementovem padcu, doktorja Fausta v Goethejevem Faustu, Jurija v Šeligovi Svatbi, služkinjo, soprogo v Lubichevem Ko sem bil mrtev. Je pa tudi interpret slovenske poezije ob spremljavi diatonične harmonike, ki se je je naučil igrati sam in igra ter poje v skupini Čompe. Pred mikrofon radia Slovenija je Janeza Škofa ob velikem priznanju povabila Tadeja Krečič.
Baletna plesalka Lidija Sotlar se je rodila leta 1929 v Kruševcu, v Ljubljano je prišla v času druge svetovne vojne. Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Kot balerina je v ljubljanski operni hiši ustvarila več kot šestdeset likov širokega baletnega repertoarja tako temperamentnih kot nežnih, liričnih. Bila je odlična pedagoginja številnih generacij slovenskih baletnikov. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 prejela Nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 1981 pripoveduje o svoji profesionalni in življenjski poti.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili akademsko kiparko Vlasto Zorko. Umetnica se je rodila leta 1934 v Mariboru, ki mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru pa tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Letos je Umetnostna galerija Maribor pripravila prvo pregledno razstavo njenih del. Z Vlasto Zorko se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Branko Senjor, izrez arhiv kiparke
Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite. Foto: Diana Anđelić
Edi Berk s svojimi rešitvami oblikovanja znakov, logotipov, celostnih grafičnih podob, knjig, katalogov, letnih poročil, različnih brošur in publikacij, vinskih etiket in druge embalaže, koledarjev, plakatov, poštnih znamk, denarja itn. je eden najvidnejših grafičnih oblikovalcev na Slovenskem. Svojo pot je začel na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kmalu po diplomi pa se je posvetil samo grafičnemu oblikovanju. S kolegom Andrejem Mlakarjem sta ustanovila studio Krog. Njegova dela so objavljena v več kot 170. strokovnih knjigah širom po svetu, v razstavnih katalogih razstav in nekaterih strokovnih revijah. Izdale so jih znane založbe, kot so Graphis, Rockport, PIE Books iz Tokia, Supon iz Washingtona, Art Direcotor’s Club iz New Yorka, Kashiwashobo, Graphic-sha in druge. Edi Berk je imel svoja dela razstavljena na več kot devetdesetih razstavah v New Yorku, Tokiju, Londonu, Parizu, Varšavi, Richmondu, Brnu, Monsu, Toyami, Mexicu Cityju, Moskvi in drugje. Je je dobitnik več nagrad in preko 1000 priznanj. V letu 1993 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na področju vidnih sporočil. Grafičnega oblikovalca Edija Berka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
Oddajo namenjamo pesniku, publicistu in literarnemu zgodovinarju Francetu Piberniku. Rodil se je 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Šolal se je na klasični gimnaziji v Ljubljani, med vojno pa v nemških šolah okupirane Gorenjske; maturiral je na gimnaziji Kranj 1949. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil do leta 1958 profesor na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, nato do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Leta 1960 je objavil prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice. Leta 1993 je izšla njegova najbolj dognana pesniška zbirka Ajdova znamenja. Osrednja tema njegovega literarnozgodovinskega raziskovanja so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Napisal je monografije o Mauserju, Balantiču, Hribovšku, Jalnu, Udoviču. France Pibernik je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom leta 1988.
Leta 2011 je izšla knjiga pesmi doktorja Andreja Capudra z naslovom Rimski soneti. Takrat je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, profesor francoske književnosti na Filozofski fakulteti, politik in diplomat s Tadejo Krečič posnel pogovor o pesniški zbirki, v kateri je v stotih sonetih upesnil svoje razmisleke ob doživljanju mesta Rima, kjer je delal kot veleposlanik republike Slovenije. Hkrati se je kot erudit in mislec dotaknil še marsikatere druge tematike... pogovor objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom kot hommage pravkar preminulemu slovenskemu literatu, prevajalcu Dantejeve Božanske komedije in profesorju.
Neveljaven email naslov