Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dramski in filmski igralec Jure Henigman je bil do nedavnega član Mestnega gledališča ljubljanskega, zdaj je del ansambla ljubljanske Drame SNG, prav te dni nastopa kot filozof Tejrezias v drami Antigona Dominika Smoleta in v režiji Janeza Pipana.
Jure Henigman je tudi filmski igralec, posnel je že enajst filmov, na 26. Festivalu slovenskega filma prejšnji mesec v Portorožu je dobil vesno za najboljšo glavno moško vlogo Roka v filmu Zbudi me režiserja in scenarista Marka Šantića. Jureta Henigmana je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
748 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Dramski in filmski igralec Jure Henigman je bil do nedavnega član Mestnega gledališča ljubljanskega, zdaj je del ansambla ljubljanske Drame SNG, prav te dni nastopa kot filozof Tejrezias v drami Antigona Dominika Smoleta in v režiji Janeza Pipana.
Jure Henigman je tudi filmski igralec, posnel je že enajst filmov, na 26. Festivalu slovenskega filma prejšnji mesec v Portorožu je dobil vesno za najboljšo glavno moško vlogo Roka v filmu Zbudi me režiserja in scenarista Marka Šantića. Jureta Henigmana je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
Gost oddaje bo režiser in scenarist Damjan Kozole. Njegov opus obsega med drugim celovečerni dokumentarec o problematiki »izbrisanih« z naslovom Dolge počitnice in devet celovečernih igranih filmov, med katerimi so Rezervni deli, Porno film, Slovenka in Nočno življenje. Za svoj najnovejši film Nočno življenje je na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Kárlovih Várih prejel prestižni zlati globus za najboljšo režijo, na festivalu v Sarajevu pa se je prejšnji teden predstavil s kratkim filmom Meje, v katerem razmišlja o migracijah. Z Damjanom Kozoletom se je pogovarjala Tesa Drev. na fotografiji: Damjan Kozole
Pred več kakor petdesetimi leti je mladega kubanskega igralca po imenu Andrés Valdés pot zanesla v Ljubljano. Pred tem se je v Parizu pri dveh največjih mostrih, pri Etiennu Decrouxu in Marcelu Marceauju izpopolnil v pantomimi, umetnosti, ki je bila v Sloveniji takrat skoraj povsem neznana. Zanimanje za njegovo delo je kratek postanek na poti proti Japonski spremenilo v stalno bivanje v Sloveniji. Od sredine šestdesetih let je kot predavatelj na igralski akademiji, kot svetovalec za gib v gledališčih ter kot učitelj pantomime v svojem lastem studiu gibalno oblikoval in izpopolnil več rodov slovenskih igralcev. Leta 2010 je za svoje življensko delo prejel bršljanov venec Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Andrés Valdés je nedavno dopolnil 80 let in ob tej priložnosti ga je Vida Curk povabila v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom.
Oddajo namenjamo grafičnemu oblikovalcu Miljenku Liculu, ki se je rodil 6. avgusta 1946, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden najvidnejših oblikovalcev pri nas, še posebej se je zapisal v zavest Slovencev kot oblikovalec našega prvega denarja, slovenskega tolarja, evrskih kovancev, potnega lista in osebne izkaznice. Z Miljenkom Liculom se je konec leta 2007 pogovarjala Tadeja Krečič. foto: MMC RTV SLO
V torek,26. julija 2016 je bila v steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše odprta razstava del akademske slikarke Metke Krašovec z naslovom Ljubezen ob slikarkini petinsedemdesetletnici. Metka Krašovec, članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je eno osrednjih imen sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti. Je Ljubljančanka. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je študirala slikarstvo. Diplomirala je leta 1964, nato pa študij nadaljevala na specialki za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici ter na specialki za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku. Bila je redna profesorica za risanje in slikanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Leta 2010 je imela obsežno retrospektivno razstavo v ljubljanski Moderni galeriji. Leta 1973 je dobila nagrado Prešernovega sklada za razstavo v ljubljanski Mali galeriji 1972, leta 1983 je prejela Jakopičevo nagrado, najpomembnejšo stanovsko nagrado. Ob pravkar odprti razstavi z naslovom Ljubezen – gre namreč za akvarele, ki spremljajo pesmi v knjigi Ljubezen, čudež duše in telesa Cirila Zlobca - bomo prisluhnili Metki Krašovec v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Pred časom se je s slikarko in grafičarko pogovarjala Vida Curk
Pred dnevi je preminul slovenski slikar, grafik, tudi kipar, avtor tapiserij in pesnik, akademik Janez Bernik, eden najvidnejših ustvarjalcev sodobne slovenske likovne umetnosti. Rodil se je leta 1933 v Guncljah študiral je v Ljubljani in v Parizu. Bil je član grupe 69 in je sodeloval na vseh njenih razstavah. Delal je kot svobodni umetnik, pozneje je bil profesor risanja in slikanja na ljubljanski akademiji. Njegovi grafični listi so v mnogih svetovnih galerijah in zbirkah. Imel je več kot 60 samostojnih razstav v Sloveniji in po svetu. Večkrat je razstavljal tudi na Beneškem bienalu. Pesmi je objavil v več zbirkah, vse po letu 2000; omenimo vsaj tri: Hvala, mama, Kako velik je dan, Nikogar ni k večerji. Prejel je vse vidnejše domače nagrade, tudi Prešernovo in Jakopičevo, in številne mednarodne nagrade. Bernikova slikarska dela hranijo slovenske galerije v Ljubljani, Mariboru, Ajdovščini in Idriji ter galerije in muzeji po večini večjih evropskih mest (London, Dunaj, Praga, Zagreb, Varšava, Pariz, Rim, Amsterdam…). Veliko njegovih del hranijo tudi galerije v Severni in Južni Ameriki (San Francisco, Washington, New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro) in celo na Japonskem (Tokio). V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo slišali Janeza Bernika, ko se je pred šestnajstimi leti pogovarjal z Vido Curk.
Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom tokrat posvečamo doktorju Evgenu Bavčarju, slovenskemu filozofu, pisatelju, esejistu in fotografu, ali, kot sam pravi, konceptualnemu umetniku. Ob 14. juliju, francoskem nacionalnem prazniku, mu je Pierre-François Mourier, francoski veleposlanik v republiki Sloveniji, podelil najvišje francosko odlikovanje – postal je vitez legije časti za dosežke na področju umetniške fotografije ter za osebna prizadevanja pri krepitvi odnosov med Francijo in Slovenijo. Evgen Bavčar, po rodu iz Lokavca pri Ajdovščini, kamor se iz Pariza ves čas vrača, je doktoriral iz filozofije estetike na pariški Sorboni. Je raziskovalec na Nacionalnem centru za znanstvene raziskave ter avtor več kot 150 fotografskih razstav, ki so bile razstavljene v Franciji in tujini. Dr. Bavčar je tudi zaslužni ambasador ter borec za pravice slepih in slabovidnih; sam je vid izgubil, ko je bil še otrok. Je tudi letošnji prejemnik nagrade državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament. Nagrajenca je ob prestižnih nagradah pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
Pred dvema tednoma je umrl slovenski slikar, grafik in kipar Vladimir Makuc, star enaindevetdeset let. Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Doštudiral je na ljubljanski likovni akademiji ter po diplomi opravil še specialko za restavratorstvo. Četrt soletja se posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju in raziskoval različne grafične pristope, pozneje je prešel k slikarstvu, tapiseriji in keramiki. Značilnosti njegovega ustvarjanja zaznamujejo prizorišča in bitja iz narave, največkrat s Krasa, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Lani je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado in srebrni red za zasluge, leta 1979 je prejel Prešernovo nagradoi in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa tudi nagrado Riharda Jakopiča. Prav zdaj si na ljubljanskem Gradu vse do konca avgusta lahko ogledamo novo pregledno razstavo njegovih del. Odprta je bila pet dni po njegovi smrti. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom smo v radijskem arhivu poiskali pogovor Vide Curk z Vladimirjem Makucem, enem najvidnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev našega časa.
Pesniški prvenec Barbare Korun, zbirka Ostrina miline iz leta 1999, je avtorici prinesel nagrado za najboljši knjižni prvenec, bralcem pa svežo in zrelo pesniško govorico. Svežino in zrelost, ob teh pa izostreno dojemljivost za raznolikost sveta, je ta govorica ohranila vse do danes, Barbara Korun pa je medtem podpisala še štiri knjige poezije: Zapiski iz podmizja (2003), Razpoke (2004), Pridem takoj (2011) in Čećica, motnjena od ljubezni (2014). Barbara Korun je poleg Tatjane Jamnik in Taje Kramberger soustanoviteljica mednarodne literarne nagrade KONS in vodi redna mesečna srečanja Pesnice o pesnicah v Hostlu Celica. O njeni poetiki in odnosu do poezije sploh se z njo pogovarja Tina Kozin.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo zdajle slišali Vena Tauferja, pesnika, prevajalca, esejista, dramatika in dolgoletnega kritika - urednika na radiu Slovenija. Pravkar je dobil Župančičevo nagrado, najvišje priznanje mesta Ljubljane, za življenjsko delo. Veno Taufer je ena najvidnejših osebnosti slovenske kulture. naj omenimo, da je ustanovitelj mednarodne srednjeevropske nagrade Vilenica, bil pa je tudi kljulčna osebnost med osamosvajanjem Slovenije. Toda Veno Tauferje naprej in predvsem pesnik. Prvo zbirko Svinčene zvezde je objavil leta 1958, sledilo jih je še štirinajst, zato sta s Tadejo Krečič, ki ga je povabila pred mikrofon, spregovorila predvsem o poeziji.
V soboto, 11. junija so v krakovski operi podelili letošnjo nagrado Wisławe Szymborske. Nagrado podelijo v dveh kategorijah, poljskemu pesniku in tujemu pesniku. Poljski lavreat je Jakub Kornhauser, tuji pa Uroš Zupan, ki je nagrado prejel za izbor svojih pesmi z naslovom Počasna plovba. Ugledna nagrada je bila ena izmed spodbud za tokratni pogovor Marka Golje z Urošem Zupanom. Pesnik, esejist in prevajalec je povedal marsikaj o sebi in svojem pesnjenju, tudi kako anekdoto, pa o pisanju esejev, in občuteno prebral pesem Počasna plovba. fotografija s podelitve nagrade - Uroš Zupan in Jakub Kornhauser miloszfestival.pl
Pred dnevi je dopolnil 90 let skladatelj, pianist in pedagog Janez Matičič. Rodil se je v Ljubljani, po končani akademiji se je izpopolnjeval v Parizu, kjer je preživel svoje najbolj ustvarjalno obdobje. Njegovi prvenci so bili pod vplivom klasike, romantike in tudi impresionizma, pozneje se je usmeril v sodobnejše kompozicijske tokove. Z elektroakustično glasbo se je začel ukvarjati pri samih izvirih, s tem ko se je 1962 priključil Groupe de Recherches Musicales pod vodstvom Pierra Schaefferja in v njej deloval do 1975. Poučeval je na različnih pariških konservatorijih in tudi na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Vsi ti svetovljanski vplivi so očitni v Matičičevi glasbi, ki je čustveno intenzivna, tehnično izbrušena in vselej inventivna, so zapisali strokovnjaki. Svoje ustvarjalno in pedagoško delo je dopolnjeval s pianistično dejavnostjo, zato ne preseneča njegov pomemben opus klavirskih del, ki je med najobsežnejšimi in najbolj profiliranimi v slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Z Janezom Matičičem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pred leti pogovarjala Vida Curk.
V nizu pogovorov s slovenskimi umetniki v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo zdajle slišali, kako o svojem življenju in delu pripoveduje Maja Šugman, dramska igralka, dolgoletna članica Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je pravkar dopolnila osemdeset let. Maja Šugman, najprej igralka v celjskem in mariborskem gledališču, je oblikovala številne izjemne vloge, pred štirimi leti tudi v predstavi Razodetja Dušana Jovanovića na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. V spominu ostajajo njeni liki v slovenskih in televizijskih filmih in nadaljevankah, kot so Kosmačev Dobri stari ianino, Štigličev Tistega lepega dne, Žižkovi Ipavci in Mlakarjev Mož, ki je imel želvo. Tudi radijski arhiv hrani številne oddaje z interpretacijami Maje Šugman. Pred mikrofon je jubilantko povabila Tadeja Krečič.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom tokrat predstavljamo akademsko kiparko Metko Kavčič. Ustvarjalka, ki dela in živi v Mariboru in je prejemnica letošnje nagrade Majskega salona, je opozorila nase s kiparskimi deli in prostorskimi postavitvami, pri katerih združuje različne materiale in nekonvencionalne pristope, opaziti pa je tudi dediščino restavratorsko - konservatorskega dela. Kiparstvo in umetnost nasploh jo navdušuje že od otroških let, ko je spremljala delo svojega očeta Maksa Kavčiča. Os vojem ustvarjanju je Metka Kavič pripovedovala Aleksandri Saški Gruden.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom: Milena Zupančič, ena osrednjih igralk slovenskega gledališča in filma. Kreatorka številnih nepozabnih vlog živi v spominu prenekaterega Slovenca kot Meta iz filma Cvetje v jeseni. Vzdolž njene ustvarjalne poti je najti številne nagrade, tudi tiste največje. Ena izmed njih je Borštnikov prstan, največje priznanje za igralca. Konec marca ji je Boris Pahor, predsednik države, podelil zlati red za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti. Zdaj se nizu nagrad pridružuje še nagrada bert, ki jo podeljuje društvo slovenskih režiserjev, saj je Milena Zupančič z več kot osemdesetimi filmskimi in televizijskimi vlogami verjetno najprepoznavnejši obraz slovenskega filma. Pred mikrofon jo je pred časom povabila Tadeja Krečič.
Pred mikrofon oddaje je Vlado Motnikar povabil pisateljico Bredo Smolnikar ob njenem življenjskem jubileju in spremljajočih dogodkih: razstavi njenih knjig, dokumentov, predmetov v Narodni in univerzitetni knjižnici in simpoziju o njenem delu. Literatura Brede Smolnikar izhaja iz resničnega sveta; kot kronistka je, ki na videz domunetarno zapisuje dogodke in pripovedi iz družinskega ali lokalnega spomina, a z domišljijo in poetskim jezikom prenesene v literarni svet, v fikcijo, torej. Preplet realne in fiktivne resnice jo je pred leti pripeljal pred sodišče z obtožbo obrekovanja. Ustvarjanje Brede Smolnikar je zato mogoče videti tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne pristaja na nobene ne osebne ne uredniške in ne ideološke kompromise.
Kot je znano, sta bili konec marca v mestu Hanti Mansijsk v Sibiriji v kategoriji slovanske literature nagrajeni knjigi slovenskih avtorjev: knjiga kratkih zgodb Saj razumeš Andreja Blatnika in mladinski roman Geniji brez hlač Slavka Pregla. Minulo soboto smo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom zato predvajali pogovor s Slavkom Preglom, tokrat pa boste lahko prisluhnili Andreju Blatniku. Ob knjigi Saj razumeš je v središču njegovega pogovora s Tino Kozin kratka zgodba: kako jo pisati, kako jo brati, njeno razmerje do kratke kratke zgodbe in druga vprašanja, povezana s to literarno zvrstjo.
Gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo dramska igralka Stannia Boninsegna, ki slovi kot predana, zavzeta in drzna oblikovalka dramskih karakterjev. Njen domači oder je Mestno gledališče ljubljansko, vendar nastopa tudi po drugih gledaliških hišah, nista ji tuja film in televizija, izjemno cenjeno pa je njeno delo v literarnem in dramskem programu našega radia. Stannia Boninsegna je za svoje igralsko ustvarjanje prejela več nagrad, pred kratkim tudi Odličje Marija Vera, priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. S Stannio Boninsegna se je pogovarjala Staša Grahek. fotografija: zdus.si
Čeprav je Katarina Stegnar diplomirana dramska in filmska igralka, je v njeni odrski poetiki opazna izrazita nedramska usmeritev. V oblikovanju svojega odrskega izraza se Stegnarjeva giblje po tankem robu med javnim in zasebnim ter ga tudi nenehno prestopa. Zdi se, da v predstavah zadnjega obdobja - Upor ni človek ali Katarina po naročilu - njene stvaritve izvirajo globoko iz tkiva igralkine duše in telesa; to globino vsakič znova razgalja - tudi z vrhunsko usposobljenim in discipliniranim telesom. Poleg omenjenih predstav velja od nedavnih stvaritev zagotovo izpostaviti še predstavo Pavla nad prepadom v režiji Matjaža Pograjca iz leta 2013 in film Sonje Prosenc Drevo izpred dveh let. Katarina Stegnar je na gledališki sceni prisotna od preloma tisočletja. Je ena najbolj dejavnih sodelavk Vie Negative, platforme za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti. Med drugim je tudi članica skupine Betontanc, sodelavka Gledališča Glej, novomeškega Anton Podbevšek Teatra in SNG Drame Ljubljana. Od leta 2014 je članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. foto: David Haskaj
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom tokrat predstavljamo kiparko Mojco Smerdu, letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada. Njeno delo se je oblikovalo od druge polovice sedemdesetih let 20. stoletja dalje in se v sodobno slovensko kiparstvo uvršča kot ustvarjalnost figurativne umetnosti čutnega inkarnata in vitalizma. Razvilo se je iz značilne morfologije ženskih oblik, ki so se izvile iz mase v betonu v pomenljivo figurativno metaforiko. Na njeno življenje in tudi ustvarjanje je imel velik vpliv, vsaj v začetku, oče Frančišek Smerdu. O tem in o svoji ustvarjalni poti je Mojca SMerdu govorila v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.
V nizu pogovorov z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bo predstavila pesnica Cvetka Lipuš, avtorica sedmih pesniških zbirk. Nagrado Prešernovega sklada je dobila za zbirko z naslovom Kaj smo, ko smo. A njen pristop ni filozofski, temveč oseben, pesnica se razgalja in zapira, bivanjska tematika pa se širi tudi na druga področja življenja. Pred mikrofon jo je povabil Vlado Motnikar.
Neveljaven email naslov