Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dramska igralka Mateja Pucko je članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Severjevo nagrado je dobila za celotni opus igralskih stvaritev, posebej pa so omenjene vloge zadnjih treh let v igrah: Farma Orwell, Dogodek v mestu Gogi in To noč sem jo videl. V obrazložitvi nagrade je zapisano: »Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vzporednosti našega opazovanja poteka niz – na videz nasprotujoče paradoksalnih – občutij, vtisov in učinkov. Kot igralka je načelna, a hkrati senzibilna, na prvi pogled morda zadržana, a v resnici prav v tej gesti najbolj ranljiva, v vsakem primeru pa vedno izjemno psihofizično prisotna in dovzetna, ne glede na režijski format ali uprizoritveni koncept.«
Z Matejo Pucko se pogovarja Brigita Mohorič.
748 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Dramska igralka Mateja Pucko je članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Severjevo nagrado je dobila za celotni opus igralskih stvaritev, posebej pa so omenjene vloge zadnjih treh let v igrah: Farma Orwell, Dogodek v mestu Gogi in To noč sem jo videl. V obrazložitvi nagrade je zapisano: »Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vzporednosti našega opazovanja poteka niz – na videz nasprotujoče paradoksalnih – občutij, vtisov in učinkov. Kot igralka je načelna, a hkrati senzibilna, na prvi pogled morda zadržana, a v resnici prav v tej gesti najbolj ranljiva, v vsakem primeru pa vedno izjemno psihofizično prisotna in dovzetna, ne glede na režijski format ali uprizoritveni koncept.«
Z Matejo Pucko se pogovarja Brigita Mohorič.
Pred dnevi je v 94. letu umrl Ciril Zlobec - bil je pisatelj, publicist, prevajalec, tudi politik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, najprej in predvsem pa pesnik. V spomin nanj bomo predvajali arhivsko oddajo iz leta 1982, v kateri je Ciril Zlobec na vrhuncu moči razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem.
Šestnajstega avgusta je minilo 90 let od rojstva gledališkega režiserja Mirana Herzoga. Rodil se je v Ljubljani, študiral je filmsko režijo, vendar se je pozneje povsem posvetil gledališču - ne samo kot režiser, temveč tudi kot gledališki pedagog. Režiral je v vseh slovenskih gledališčih pa tudi drugod po nekdanji Jugoslaviji. Čeprav gledališka umetnost morda najhitreje utone v pozabo, se je Miran Herzog z mnogimi svojimi režijami vendarle globoko vtisnil v slovenski gledališki spomin; za svoje ustvarjanje pa je leta 1969 tudi prejel nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom in v njej arhivskemu posnetku razmišljanja režiserja Mirana Herzoga iz leta 1985. Miran Herzog je umrl leta 2001. Foto: Jules Verne – Pavel Kohout, V osemdesetih dneh okoli sveta, režija Miran Herzog, Mladinsko gledališče, 1971
Predstavljamo akademsko kiparko Alenko Vidrgar. Ustvarjalka, ki je v zadnjem času na likovno prizorišče pri nas vnesla kamnite zveneče skulpture, bo naslednji teden te predstavila na razstavi v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), hkrati pa bodo glasbeniki Slovenskega tolkalnega projekta (STOP) ob njenih skulpturah pripravili glasbeni dogodek. Vidrgarjevo je poleg kiparstva, keramike, grafike in vizualnih komunikacij že v času študija na likovni akademiji pritegnila tudi fotografija; po končanem študiju leta 1985 je to štiri leta poučevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Zdaj deluje kot svobodna umetnica. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, zadnje lani prav za kamnite zveneče skulpture Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru pri ZDSLU. Z Alenko Vidrgar se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Savo Sovre, slikar in grafik ter violonist se je rodil 7. julija 1928 v Ormožu. Po osnovni šoli v Vuzenici in Ljubljani ter gimnaziji, ki jo je končal ob koncu druge svetovne vojne v Ljubljani, je do leta 1953 obiskoval Akademijo za likovno umetnost na koncu v specialki Gabrijela Stupice; hkrati je končal srednjo glasbeno šolo violine, izpopolnjeval se je v Parizu v grafični šoli Maxa Friedländerja. Razstavljal je v Sloveniji in v Stockholmu. Veliko je ilustriral in opremljal tiskane izdaje: knjige in časopise. Savo Sovre je bil tudi vrhunski plavalec, zato je leta 1981 Franek Trefalt posnel z umetnikom in športnikom intervju, ki ga objavljamo ob devetdesetletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca in športnika. Septembra bodo v Galeriji DLUL na Bregu v Ljubljani odprli razstavo njegovih najpomembnejših del.
Konec julija je dopolnil 70 let pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik. Rodil se je na zahodnem obrobju Pohorja, kar je zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje. Diplomiral je iz novinarstva, že desetletja pa se ob pisanju ukvarja tudi z mentorskim in uredniškim delom. Urejal je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno spletno revijo Locutio. Z Marjanom Pungartnikom se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk. foto:http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=215
Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije. Po srednji šoli v Ljubljani je med letoma 1951 in 1967 delal v svobodnem poklicu, nato pa je bil do leta 1988 zaposlen v nacionalni televizijski hiši. Samostojno je posnel več kot 35 kratkih filmov, sodeloval je pri snemanju 22 celovečernih slovenskih filmov, med drugim pri Vesni, Kekcu, Jari gospodi, Trenutkih odločitve, Dolini miru in Ne čakaj na maj. Pomemben je tudi njegov televizijski opus, ki obsega okrog 250 dokumentarnih in igranih oddaj; med najbolj odmevnimi sta bili nadaljevanki Bratovščina Sinjega galeba in Cvetje v jeseni. Žaro Tušar je umrl lani. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s pomembnim soustvarjalcem slovenskega filma in televizije pred desetletjem posnel Matej Juh.
Oddajo tokrat posvečamo dramski igralki Štefki Drolc, legendi slovenskega gledališča, filma, radia in televizije, ki se je pred nedavnim poslovila s tega sveta, stara skoraj petindevetdeset let. Na odrskih deskah osrednjih slovenskih gledališč od Maribora do Trsta in Ljubljane in tudi na eksperimentalnih odrih je odigrala najvidnejše vloge v delih slovenske in svetovne dramatike. Kot filmska igralka je debitirala že leta 1948 v filmu Na svoji zemlji, igrala pa je še v filmih Na klancu, Naš avto, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Draga moja Iza, Deklica in drevo, če omenimo le nekatere. Njene vloge v radijskih igrah in literarnih oddajah, ki jih hranimo v radijskem arhivu, so nepreštevne. Kot hommage veliki igralki objavljamo pogovor Tadeje Krečič s Štefko Drolc iz leta 2003.
Tokrat smo pred mikrofon povabili gledališko in filmsko igralko Marjuto Slamič, članico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala še nagrado tantadruj za igralski dosežek minule sezone, ki jo podeljujejo tri gledališke hiše: SNG Nova gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst. Z dramsko igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je svojim opusom, ta se napaja predvsem v abstrakciji, pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kiparstvo. Ob njegovi devetdesetletnici so že lansko leto pripravili Medinstitucionalni projekt MONUMENT. Del njegovega ustvarjanja so predstavili v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, dela na japonskem papirju so bila do nedavnega na ogled v Galeriji Murska Sobota, prav zdaj je v Moderni galeriji postavljena pregledna razstava njegovega monumentalnega kiparstva Monumentalnost in množica. Od 6. julija naprej so Tršarjeva dela na ogled tudi v piranski Mestni galeriji; naslov razstave je: Morje ob morju. Tršar, ki je poznan predvsem po velikih javnih plastikah in portretih množic, kot sta Spomenik revoluciji in cikel Manifestanti, je, kot je povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, še danes aktiven in vsak dan obišče svoj atelje:
Letos mineva 90 let od rojstva in 20 let od smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. Ti okrogli obletnici z različnimi dogodki obeležujejo v Mislinji, njegovem rojstnem kraju, osrednja prireditev pa je spominska razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, odprta od 29. junija do 23. septembra, ko si bo moč ogledati slike z značilnimi motivi krokarjev, temačnih podob mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Gre za dela izjemne ekspresivne moči, ki jih stroka prišteva med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. "Zaznamovati hočem človekove poslednje ure, pa tiste, ki ostajajo za njimi, in tudi, kaj se s tem bitjem dogaja naprej, zakaj prepričan sem, da na nek način živi dalje. Nemogoče je, da bi se kar tako razblinil," je zapisal Tisnikar ob eni izmed svojih značilnih slik. Malo pred smrtjo je Ernest Ružič posnel z Jožetom Tisnikarjem pogovor, ki ga objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec. Konec maja mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge. Skladatelj Avgust Ipavec živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Tam ga je obiskala in se z njim pogovarjala Polona Gantar. Foto: Tamino Petelinšek Urad predsednika Republike Slovenije
v začetku junija so v Ljubljani podelili Kozinove nagrade – za zaokrožen skladateljski opus je Društvo slovenskih skladateljev letos nagradilo skladatelja, klarinetista in pedagoga Uroša Rojka. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z umetnikom, ki ga je leta 2014 pripravil Marko Šetinc. foto: http://www.sigic.si/prejemnik-kozinove-nagrade-za-leto-2018-je.html
Konec maja so v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica podelili gledališke nagrade tantadruj - skupaj jih podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst. Prve tantadruje za primorske gledališke dosežke so podelili leta 2011 v Trstu. Letos je Tantadruja za življenjsko delo prejel dramski igralec Bine Matoh, tudi nosilec Boršnikovega prstana, ki je bil več kot 35 let vodilni igralec in prvak v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik. Njun pogovor dopolnjuje Matohov monolog iz drame Krst pri Savici Dominika Smoleta, v kateri je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski. S Smoletovim Krstom v režiji Janeza Pipana so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici. foto: SNG Nova Gorica https://sng-ng.si/ansambel/upokojeni_clani_v_uprizoritvah/2005032515023217/
Predsednik republike Borut Pahor je z zlatim redom za zasluge odlikoval igralca Borisa Cavazzo za izjemen ustvarjalni opus, s katerim je v minulih desetletjih odločilno zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor, pa tudi za predano pedagoško delo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Boris Cavazza je v svoji petdesetletni karieri na področju filma, radia, televizije in gledališča nanizal vrsto odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij.Lani jeseni je legendarni igralec prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Takrat se je z Borisom Cavazzo pogovarjal Matej Juh in ga uvodoma vprašal, kakšen je njegov najzgodnejši spomin na željo, da bi postal igralec. foto: Peter Uhan
Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik, ki se je podpisal pod vrsto pesniških zbirk, romanov, kratkih zgodb, dram in komedij, esejističnih zbirk, filmskih, televizijskih, opernih, lutkovnih in gledaliških režij ter še pod kaj. Za svoje ustvarjanje je prejel vrsto nagrad, nazadnje Grumovo nagrado za (tako avtor) ljubezensko dramo v dveh dejanjih in z dvema epilogoma z naslovom Romeo in Julija sta bila begunca. Tako je ponovno dokazal, da ga vznemirja sodobnost in stiska slehernika, še zlasti tistega na socialnem obrobju. Vznemirja pa ga tudi preteklost – o tem priča njegov roman Druga preteklost, obsežen, več kot osemsto strani dolg roman o dvajsetem stoletju in dilemah, ki jih zastavlja ta tematika. Več o sebi in svojem bogatem opusu je umetnik povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem Kaj sta mi dala starša. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom danes namenjamo nedavno preminuli slikarki in grafičarki Metki Krašovec, eni osrednjih umetnic slovenske likovne umetnosti sploh. Lani je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in takrat jo je pred mikrofon povabila Maja Žel Nolda. Na slovensko likovno prizorišče je Matka Krašovec opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so takoj prepoznavna; izoblikovala je izrazito samosvojo poetiko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo, na kateri so bila predstavljena vsa slogovna in vsebinska poglavja njenega ustvarjanja. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, od leta 2015 je bila članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado.
Aprila 2018 je umrl igralec Demeter Bitenc; svojo igralsko pot je začel v gledališču, najprej v Primorskem v Novi Gorici, nato je deset let igral v ljubljanski Drami. Zatem je kot svobodni filmski umetnik nastopal v slovenskih in jugoslovanskih filmih predvsem v epizodnih, v tujih filmih pa tudi v glavnih vlogah – in ustvaril več kot 200 markantnih likov. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako se je leta 2003 o svojem bogatem življenju in vznemirljivem ustvarjanju Demeter Bitenc pogovarjal z Markom Goljo.
Gostja oddaje bo ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih slovenskih gledaliških in filmskih igralk Milena Zupančič. Z njo se je pogovarjal Rok Bozovičar, spregovorila pa sta o njeni bogati igralski karieri, o stereotipih o igralskem poklicu, materinstvu in še čem. Dotaknila sta se tudi igralkine biografije spod peresa Tadeja Goloba, ki je izšla pred kratkim.
Odličje Marija Vera, igralsko priznanje za življenjsko delo za ustvarjanje na področju gledališke, filmske in radijske igre je ob začetku letošnjega Tedna slovenske drame prejel dramski igralec Andrej Kurent. Od leta 1953 do 1994 član SNG Drame v Ljubljani. Nastopal je tudi v Eksperimentalnem gledališču, na Odru 57, v Ad hoc gledališču, Mestnem gledališču ljubljanskem in Prešernovem gledališču. Že kot sedemnajstletnik je od prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji igral tudi v filmih in številnih televizijskih ter radijskih igrah. Sedem let je bil predavatelj za tehniko govora na AGRFT v Ljubljani. Poleg študentske Prešernove nagrade in zlatega lovorjevega venca na mednarodnem sarajevskem festivalu MESS je prejel tudi Sterijevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Z Andrejem Kurentom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Tadeja Krečič.
Marca je dopolnil pomembno obletnico skladatelj Urban Koder. Z glasbo se je začel ukvarjati že zgodaj, pozneje je študiral trobento in na Akademiji za glasbo v Ljubljani obiskoval predavanja iz kompozicije in dirigiranja. Skladanja filmske glasbe se je učil v tujini. Med letoma 1945 in 1971 je bil solist pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana, pozneje pa v isti hiši glasbeni urednik. Leta 1954 je ustanovil Ljubljanski jazz ansambel in ga vodil do leta 1968. Je avtor šansonov, filmske glasbe, radijskih in televizijskih oprem. Mnoge njegove skladbe - omenimo vsaj Cvetje v jeseni za istoimenski film Matjaža Klopčiča - so ponarodele. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je leta 1996 Urban Koder razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju.
Neveljaven email naslov