Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stripar, karikaturist in ilustrator akademski slikar Ciril Horjak alias dr. Horowitz je letos dobil nagrado Prešernovega sklada za stripovski album Kralj Ubu ali Poljaki po znameniti drami Alfreda Jarryja v prevodu Primoža Viteza (izšel je pri Slovenskem gledališkem inštitutu), in (seveda) za mojstrske karikature o sodobnem svetu in njegovih stranpoteh, objavljene v mariborskem Večeru. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki je bila predvajana 21. oktobra lani in je dostopna na spletu - https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174995369, je lepo predstavil svojo ustvarjalnost, v tokratni oddaji, ki je nekako komplementarna, pa spregovori o nekaterih življenjskih epizodah. Z njim se pogovarja Marko Golja.
739 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Stripar, karikaturist in ilustrator akademski slikar Ciril Horjak alias dr. Horowitz je letos dobil nagrado Prešernovega sklada za stripovski album Kralj Ubu ali Poljaki po znameniti drami Alfreda Jarryja v prevodu Primoža Viteza (izšel je pri Slovenskem gledališkem inštitutu), in (seveda) za mojstrske karikature o sodobnem svetu in njegovih stranpoteh, objavljene v mariborskem Večeru. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki je bila predvajana 21. oktobra lani in je dostopna na spletu - https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174995369, je lepo predstavil svojo ustvarjalnost, v tokratni oddaji, ki je nekako komplementarna, pa spregovori o nekaterih življenjskih epizodah. Z njim se pogovarja Marko Golja.
Dušan Šarotar sodi med tiste literarne ustvarjalce, za katere lahko rečemo, da vse življenje pišejo eno knjigo: v svojih delih pogosto reflektira iste sentence in iz knjige v knjigo izraziteje briše meje med prozo, poezijo in esejizmom. Vse zato, ker je s svojo subtilno literarno govorico na sledi spomina, minulega in duše – ki jo, kot pravi sam, lahko izrazi le poezija. S svojimi deli se vedno bolj uveljavlja tudi na tujem – za knjigo Panorama je prejel mehiško nagrado LOPES CESAR Cuadras, knjiga se je uvrstila med osem najboljših prevodov sodobne literature, ki jih izbira Univerza Oxford, je pa tudi med nominiranci za prestižno mednarodno literarno nagrado za sodobno književnost, ki jo podeljujejo v Dublinu.
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je akademski slikar Sandi Červek. Ustvarjalec je tesno povezan z domačim Prekmurjem – to okolje v svojih delih upodablja na specifičen način z redukcijo barve in oblike. Červek je na umetnostno prizorišče stopil v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja z generacijo, ki se je obrnila k abstrakciji in modernistični tradiciji, in še danes pomembno sooblikuje slovensko slikarstvo. Prav zdaj so njegova dela na ogled v galeriji Novak v Ljubljani, nato pa si jih bo mogoče ogledati tudi v Kopru. O ustvarjanju in razumevanju umetnosti se je s Sandijem Červekom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bomo spomnili, da je 6. januarja minilo osemdeset let odkar se je v Ljubljani rodila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Ob okrogli obletnici rojstva Ksenije Hribar bomo prisluhnili njenemu pripovedovanju o življenju in ustvarjanju tako v tujini kot doma.
12. januarja je Klavdij Tutta, primorski likovni umetnik, dopolnil šestdeset let. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, objekti. Leta 1993 je ustanovil likovno delavnico "Slovenija odprta za umetnost", ki že več let poteka na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Imel je prek sto samostojnih razstav, sodeloval je na več kot 2oo skupinskih razstavah doma in po svetu, za svoje celo je bil večkrat nagrajen. Živi in dela kot samostojni umetnik v Novi Gorici in Kranju. Njegovi likovni zapisi temeljijo na barvi, ustvarjalna domišljija povezuje realno s poetičnim, oboje pa se vsebinsko nanaša na kraško – mediteransko okolje. Sicer pa je o virih in izvirih ustvarjalnosti Klavdij Tutta povedal Aleksandri Saški Gruden v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Zadnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2017 namenjamo slikarki, ki je iz Slovenije že pred desetletji odšla v širni svet in tam ostala. Ejti Štih se je rodila pred 60. leti v Kranju; študirala je na ljubljanski likovni akademiji, specialistični študij je opravila v Zagrebu. Na začetku osemdesetih je odšla v Bolivijo, kjer še danes živi in ustvarja - v mestu Santa Cruz de la Sierra ima likovno galerijo. Pred nekaj meseci se je z Ejti Štih pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Pogovor sta začeli z enim od novejših slikarkinih ciklov na temo migracij – gre za zelo aktualno temo, ki Ejti Štih vznemirja na poseben, oseben način. Foto: Iz umetničinega osebnega arhiva
Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka, po poklicu pa zdravnica kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno zbirko poezije Rumeno gori grm forzicij (2008), umestila v sam vrh našega sodobnega pesništva. Njena druga knjiga poezije, V suhem doku (2016), je to mesto utrdila, avtorici pa prinesla Jenkovo nagrado in nominaciji za kritiško sito in Veronikino nagrado. Ob tem se je Veronika Dintinjana uveljavila tudi kot prevajalka poezije, tako njena izvirna kot prevodna poezija pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, razgledano ustvarjalko s posebnim posluhom za poezijo.
Te dni bo dopolnila 90 let slikarka Marlenka Stupica. Rodovi slovenskih otrok so odraščali in še odraščajo ob njenih podobah iz Ostržka, Trnuljčice, Mehurčkov, Pike Nogavičke in neštevilnih drugih knjig. Marlenka Stupica je vse svoje umetniško ustvarjanje posvetila ilustraciji in bistveno prispevala k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu od sebe zahteva najvišje slikarske standarde, ki jih lahko prepoznamo v sodobnosti. Marlenka Stupica je leta 2013 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Tedaj se je z njo o ustvarjanju njenega domišljijskega sveta pogovarjala Maja Žel – Nolda. Foto: BoBo
Gost tokratne oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo akademski slikar Igor Banfi; v galeriji UGM Studio v Mariboru je na ogled njegova razstava Notranje pokrajine. Banfi je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. V svojih delih sledi duhu pokrajine, iz katere prihaja, in jo v značilnem koloritu in motiviki zvesto upodablja od svojih ustvarjalnih začetkov. O tem in o svojem načinu dela je avtor več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.
Društvo slovenskih režiserjev dvakrat letno podeljuje nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Prejšnji četrtek so jo v Slovenski kinoteki podelili Borisu Cavazzi. Boris Cavazza je v svoji petdesetletni karieri na področju filma, radia, televizije in gledališča nanizal vrsto odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij. V utemeljitvi nagrade bert so med drugim zapisali, da kot igralec še vedno deluje povsem "brezčasno, skoraj samoumevno vitalno, kot da je v njegovem pogledu nešteto ključev za vse duše, v katere vstopa, ko ga gledajo". Ob tej priložnosti se je z Borisom Cavazzo pogovarjal Matej Juh in ga uvodoma vprašal, kakšen je njegov najzgodnejši spomin na željo, da bi postal igralec. Foto Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Tone Partljič, plodovit pisatelj in dramatik, lanski Prešernov nagrajenec, bo na 28. slovenskem knjižnem sejmu pozdravil svoje novo delo, zbirko novel Ljudje iz Maribora.
Tone Stojko je predvsem fotograf, ki pa že desetletja ustvarja na zelo različnih področjih. Dolga leta je delal kot fotograf pri reviji Mladina, znan in priznan pa je postal s svojimi gledališkimi fotografijami. Že od sredine sedemdesetih let pa nastaja tudi njegov opus umetniških fotografij - predvsem ženskega akta. S Tonetom Stojkom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom 2011 pogovarjala Vida Curk. na fotografiji: Tone Stojko / Galerija Meduza http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/zensko-telo-v-igri-med-krhkostjo-in-zverinskostjo/264408
Aldo Žerjal je samosvoj pesnik, ki živi in ustvarja precej odmaknjeno v Pliskovici na Krasu. V slovenski literarni prostor je opazneje vstopil leta 1982 kot soavtor Pesniškega almanaha mladih. Mnogi izmed desetih pesnikov in ene pesnice iz omenjenega zbornika poezije danes ne pišejo več, trije pa še vztrajajo: Andrej Rozman–Roza, Brane Mozetič in Aldo Žerjal. Ta je svojo pesniško samosvojost samo še stopnjeval v poznejših zbirkah (Obrobljena noč, 1985, Po pikapolonici, Vzpostavljeni stavki, Glasbajala, Smrtne razlike, Izzabranja, 2009), s knjigo izbranih pesmi z naslovom Neboleče odstranjevanje besed, izdano ob njegovi šestdesetletnici, pa se je še enkrat potrdil kot pesnik zelo zgoščenih pesmi, ki bralcu ne ponujajo gotovosti, ampak ravno nasprotno – občutek negotovosti, drsenja, lom pogledov in nize pomenskih in pripovednih sprevrnitev. Več o svoji poeziji in sebi je Aldo Žerjal povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na domu pesnika Aleksandra Peršolje v Križu blizu Sežane, prebral pa je tudi pesem Drhtenje na listih. Vabljenji k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Festival Vilenica
Pogovor s Sašo Pavček, dobitnico Borštnikovega prstana, dramsko igralko, pesnico, esejistko in dramatičarko.
»Z lutkami sem prepotoval pol sveta, moje predstave pa še drugo polovico. Človek se stara, lutke pa ne. Ostajajo vedno polne upanja, da bodo občinstvu povedale, zakaj so se rodile na gugalnico, ki niha med poezijo in grotesko. Lutkarji in njihovi posredniki – režiserji se trudimo, da lutke ne bi ostale le vizualni užitek, ampak da bi sporočilo, ki ga besedilo in likovna nazornost nosita kot na pladnju, prišlo do odprtih oči in ušes. Vedno upamo …«, v knjigi »Vera v lutko« zapiše Edi Majaron, lutkovni režiser, pedagog, esejist in letošnji prejemnik Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo. Z njim se je v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Saška Rakef. Avtor fotografije: Tamino Petelinšek
Konec septembra so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli retrospektivno razstavo del akademskega kiparja Dušana Tršarja. Gre za delni prenos retrospektivne razstave, ki so jo ob umetnikovi 80-letnici pripravili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Dušan Tršar je pomembno sooblikoval slovensko umetnost od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Njegova dela so bila predstavljena na številnih razstavah doma in v tujini. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je pred poldrugim desetletjem z Dušanom Tršarjem pripravila Aleksandra Saška Gruden. Najprej je spregovoril o svojih ustvarjalnih začetkih. foto: http://www.mg-lj.si/si/dogodki/2178/program-dusan-trsar/
Pesnica in prevajalka Jana Putrle Srdić se je doslej podpisala pod tri knjige poezije: prvencu Kutine (2003) sta sledili knjigi Lahko se zgodi karkoli (2007) in To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (2014), ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado. V njenem prevodu smo dobili poezijo Ane Ristović, Sapphire, Roberta Hassa, kot prevajalka je sodelovala tudi pri antologiji sodobne ruske poezije in moderne turške poezije. Je ena od ustanoviteljic Zavoda za sodobne umetnosti in kulture Gulag, deluje kot producentka na področju sodobne raziskovalne, intermedijske umetnosti in intenzivno sodeluje z galerijo Kapelica.
Na začetku septembra je v 90. letu starosti umrl akademski slikar in dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost Štefan Planinc. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev fantastične in nadrealistične figuralike, bil je tudi mojster knjižne ilustracije. Rodil se je septembra 1925 v Ljubljani; leta 1948 je ob delu in šolanju na gimnaziji v Ljubljani obiskoval slikarsko sekcijo KUD France Marolt, ki jo je vodil Marij Pregelj. Zatem se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Študij je končal na slikarski specialki pri prof. Mariju Preglju. Od leta 1974 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot docent in od leta 1984 kot redni profesor. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Jakopičevo nagrado, leta 2008 nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Štefan Planinc je bil tudi pronicljiv premišljevalec, ki mu nikakor ni bilo tuje besedno izražanje. Vabimo vas, da prisluhnete zapisu, v katerem je Štefan Planinc leta 1985 razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. foto: izrez iz slike Štefana Planinca Pokrajina z uro, 1974 http://museums.si/sl/collection/object/635/stefan-planinc-pokrajina-z-uro
Maja Vidmar je leta 1984 objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Razdalje telesa. Prvencu so sledile zbirke Način vezave, Ob vznožju, Prisotnost, Sobe, Kako se zaljubiš in Minute prednosti, izšla pa sta tudi dva izbora njene poezije. Za zbirko Prisotnost je pesnica dobila Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Maja Vidmar je bila slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega festivala Vilenica. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je pred leti z njo posnel Marko Golja. Foto: BoBo
Milan Šelj generacijsko sodi v srednjo generacijo slovenskih pesnikov (rodil se je leta 1960), toda hkrati je (s ščepcem humorja) mlad pesnik. Svojo prvo pesniško Darilo je namreč objavil leta 2006 (tudi o tem, zakaj šele takrat, bo pripovedoval v oddaji). Njegova prvenka se odlikuje z vrsto čustveno intenzivnih pesmi o osebni izkušnji, o bolečini, ki jo doživlja pesnik v družini, ki težko in počasi sprejema, da je gej. Leta 2010 je sledila zbirka Kristali soli in 2015 Gradim gradove. V obeh zbirkah je še vrsta avtobiografskih pesmi, ki prehajajo iz narativne strukture, značilne za prvenko, v bolj lirične, tudi igrive podobe. Erotika je še vedno pomembna tema, toda pesnik se bolj in bolj prepušča jeziku, njegovim različnim, tudi radoživim legam, predvsem pa omenjeni zbirki vsebujeta vrsto pesmi o dozorevanju in zrelosti. Več o svoji poeziji bo Milan Šelj povedal v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi dve njegovi pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Peter Uhan
Pesnik, dramatik, prevajalec Boris A. Novak je letošnji prejemnik Veronikine nagrade; prejel jo je za veliko delo, epos Vrata nepovrata. S tretjim delom, ki ima naslov Bivališča duš, je Novak po oceni žirije ustvaril "dantejevsko sintezo" pekla in nebes modernega časa. Boris A. Novak je avtor več kot dvajsetih knjig pesmi za odrasle in otroke, lutkovnih in radijskih iger, dveh dram in prevajalec temeljnih pesniških besedil francoske književnosti. Pred dvema letoma, ob izidu prvega dela eposa, se je s pesnikom pogovarjal Vlado Motnikar; beseda je tekla predvsem o poeziji. Najprej o knjigi Zemljevidi domotožja. Foto: BoBo
Neveljaven email naslov