Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomato Košir je še kot študent oblikoval idejno zasnovo za logotip Ministrstva za kulturo, ki ga je pozneje tudi dovršil in se še danes razpenja po stavbi. Celostne grafične podobe je zasnoval za številne organizacije, njegova specialnost so tudi tako imenovani vizualni komentarji. Ustvarja za naš Dnevnik, pa za tuje medije, kot so britanski Guardian, italijanski Internazionale in ameriški Politico. Kot so utemeljili ob nagradi Prešernovega sklada, ''področje vizualizacij za naslovnice časopisov od avtorja zahteva zelo hiter odziv na družbena dogajanja ter s tem omejen čas za iskanje in izvedbo rešitev.'' Dodali so, da imajo njegove ilustracije ''izredno sporočilno moč''. So intelektualno pronicljive, pogosto z elementi humorja in ironije, in tudi tehnično-tiskarsko inovativne. Sam pravi, da se dobrega oblikovalca vidnih sporočil težko prepozna po slogu, saj podobo prilagaja vsebini in ne sebi.
748 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Tomato Košir je še kot študent oblikoval idejno zasnovo za logotip Ministrstva za kulturo, ki ga je pozneje tudi dovršil in se še danes razpenja po stavbi. Celostne grafične podobe je zasnoval za številne organizacije, njegova specialnost so tudi tako imenovani vizualni komentarji. Ustvarja za naš Dnevnik, pa za tuje medije, kot so britanski Guardian, italijanski Internazionale in ameriški Politico. Kot so utemeljili ob nagradi Prešernovega sklada, ''področje vizualizacij za naslovnice časopisov od avtorja zahteva zelo hiter odziv na družbena dogajanja ter s tem omejen čas za iskanje in izvedbo rešitev.'' Dodali so, da imajo njegove ilustracije ''izredno sporočilno moč''. So intelektualno pronicljive, pogosto z elementi humorja in ironije, in tudi tehnično-tiskarsko inovativne. Sam pravi, da se dobrega oblikovalca vidnih sporočil težko prepozna po slogu, saj podobo prilagaja vsebini in ne sebi.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Spoštovani poslušalci, akademik Alójz Rebula je v devetdesetih letih svojega življenja – dopolnil jih je 21. julija – ustvaril bogat, obsežen in celovit opus. V njegovem središču so romani, med njimi Senčni ples, V Sibilinem vetru in s kresnikom nagrajeni Nokturno za Primorsko. Potem ko je pred leti izdal roman Četverorečje, je tik pred izidom Rebulovo novo delo z naslovom Kominform v Zabrinju. Leta 2011 je Marko Golja pisatelja obiskal v Loki pri Zidanem mostu in na ganku rojstne hiše pisateljeve soproge Zore Tavčar z Alojzom Rebulo posnel pogovor za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom.
V Pomurskem muzeju v Murski Soboti so sredi julija odprli novo stalno razstavo - Študije portretov slovenskih impresionistov, ki jih je izdelal in muzeju podaril Drago Tršar. Kipar Drago Tršar se je rodil leta 1927 na Planini pri Rakeku. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral kiparstvo pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu, Karlu Putrihu in Petru Lobodi. Diplomiral je leta 1951. Na ljubljanski akademiji je bil dolga leta profesor za kiparstvo. Velja za odličnega portretista in kiparja abstraktnih oblik. Ustvarja v različnih tehnikah, največ v žgani glini in bronu. Razpon njegovih kipov je velik: od drobne plastike do velikih javnih spomenikov. Leta 1990 je Drago Tršar prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Draga Tršarja je k pogovoru za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pred dnevi povabila Vida Curk in iz daljšega pogovora izbrala najzanimivejše odlomke.
Tokratno oddajo namenjamo sopranistki Ondini Otta Klasinc ob njenem visokem jubileju – 16. julija je dopolnila 90 let. Ondina Otta Klasinc je v slovenskem glasbenem življenju sodelovala od leta 1946 do 1972 kot pevka in prvakinja obeh slovenskih opernih hiš, nato pa še kot izvrstna pedagoginja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. S pevko Ondino Otta Klasinc se je leta 1999 pogovarjala Tjaša Krajnc.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo gost pisatelj, urednik, novinar in alpinist Tadej Golob. Avtor, ki se je slovenskim bralcem najprej predstavil z biografijami, je za svoj knjižni prvenec Svinjske nogice leta 2010 prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta. V petih letih od izida so mu sledili še trije romani, in sicer dva za mlajše bralce ter Ali boma ye, ki je bil letos med deseterico nominirancev za kresnika. S Tadejem Golobom se bo pogovarjala Tina Kozin.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Oddajo tokrat namenjamo dramskemu igralcu Antonu Petjetu. V četrtek zvečer je Anton Petje namreč prejel nagrado tantadruj za življenjsko delo. Primorsko gledališko nagrado tantadruj, ki nosi ime po junaku istoimenske novele Cirila Kosmača, so pred leti ustanovila tri poklicna gledališča in središča kulturnega življenja Primorcev v Sloveniji in Italiji – Slovensko stalno gledališče iz Trsta, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Gledališče Koper – v želji po večji medsebojni povezanosti in sooblikovanju enotnega kulturnega prostora. Vsako leto tako podelijo nagrado za življenjsko delo in nagradi za umetniške dosežke, izbrane med ustvarjalci in uprizoritvami vseh treh gledališč. Z Antonom Petjetom, dolgoletnim članom Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk. Fotografija: Ivan Merljak
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo predstavili akademsko kiparko Rene Rusjan. Umetnica se je pred kratkim predstavila v Mestni galeriji s pregledno razstavo svojega 25-letnega ustvarjanja »O čem govorim, ko govorim o …« Na njeni ustvarjalni poti je bil eden odmevnejših projektov tisti z naslovom Čitalnice. V pogovoru z Aleksandro Saško Gruden Rene Rusjan govori tudi o tem in o svoji umetniški poti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom posvečamo pravkar preminulemu grafiku in slikarju Bogdanu Borčiću. Rodil se je leta 1926 v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 1969 je bil na tej šoli profesor za grafiko. Leta 1965 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2005 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Njegova grafična dela hranijo v svojih zbirkah mnogi svetovni muzeji, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je urejen njegov Grafični kabinet, večjo zbirko slik hranijo v galeriji v Slovenj Gradcu, kjer je bila leta 1999 postavljena retrospektivna razstava njegovih del. Prav takrat je Vida Curk posnela pogovor z Bogdanom Borčićem, ki ga bomo slišali v oddaji.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Neveljaven email naslov