Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
755 epizod
755 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Olmo Omerzu že 12 let živi in ustvarja v Pragi. Pred tremi leti je na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu predstavil svoj diplomski film in celovečerni prvenec Mlada noč, letošnji 26. festival ljubljanski filmski festival pa so pred dnevi odprli z njegovo družinsko dramo z naslovom Družinski film. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom lahko prisluhnete pogovoru Tese Drev z mladim filmskim ustvarjalcem. fotografija: Arsmedia
Alenka Pirjevec, dramska igralka, ki je svoje ustvarjanje posvetila lutkovni umetnosti, je prišla v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom v mesecu, ko je minilo štirideset let odkar se je zaposlila v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer nastopa še zdaj. Alenka Pirjevec je vsestranska ustvarjalka: lutko zna voditi in hkrati interpretirati lik, pa tudi načrtovati, oblikovati in izdelati teorijo o lutki ter jo zapisati. Poleti je praznovala okrogli življenjski jubilej - razlog več za pogovor o njenem življenju in delu.
V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom smo povabili mladinskega pisatelja, basnopisca, satirika, urednika Slavka Pregla. Rodil se je septembra 1945 v Ljubljani, kjer živi in ustvarja še danes. Doslej je napisal okoli 50 knjižnih del, med katerimi prevladujejo besedila za otroke in mladino. Avtorjeva izjemna priljubljenost se je začela po izidu legendarnega mladinskega romana Odprava zelenega zmaja leta 1976. Slavko Pregl je do svojega sedemdesetega rojstnega dne prejel vse domače literarne nagrade za otroško in mladinsko književnost. Med drugim je deloval kot urednik na Mladinski knjigi, kot podpredsednik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Društva Bralna značka. Pred upokojitvijo je vodil tudi Javno agencijo za knjigo. Z avtorjem se je o njegovem pisanju, humorju, odnosu do otrok, medijev in življenja pogovarjala Simona Kopinšek. foto: Uroš Hočevar za pogledi.si
Dramska igralka Ljerka Belak bo na zaključni slavnosti 50. Borštnikovega srečanja v Mariboru prejela Borštnikov prstan, največje stanovsko priznanje za igralski opus na Slovenskem. Dan prej se v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja s Tadejo Krečič o svojih igralskih začetkih, delu v celjskem gledališču in Mestnem gledališču ljubljanskem, o snemanju na televiziji in filmu, o čaru radijskega mikrofona in še čem.
Ena izmed najbolj vidnih slovenskih pesnic Maja Vidmar je opozorila nase že s svojim prvencem – leta 1984 izdano zbirko Razdalje telesa. Od tedaj je izdala še šest pesniških zbirk; zadnja Minute prednosti je pri založbi LUD Literatura izšla letos. Maje Vidmar se drži renome mojstrice vezane besede, ki ga oplajajo tudi literarne nagrade. Prejela je že Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, pred mesecem dni pa je lahko na seznam dodala še velenjico – čašo nesmrtnosti, ki jo je kot prva ženska avtorica prejela za vrhunski desetletni pesniški opus. Ob tej priložnosti se je z Majo Vidmar pogovarjala Maja Žvokelj. Vabljeni k poslušanju!
Še do 12. oktobra bo v Galeriji Dessa v Ljubljani na ogled fotografska razstava Hiše in obrazi priznanega umetniškega fotografa Tihomirja Pinterja. Tihomir Pinter je bil rojen leta 1938 v Bjelovaru; po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je specializiral za področje analitike živil, iz česar je tudi doktoriral. S fotografijo se je začel ukvarjati že v srednji šoli, nadaljeval ob študiju in tudi ob redni zaposlitvi v laboratoriju, bolj resno pa po upokojitvi leta 1991. Tihomir Pinter je najbolj znan kot portretist ustvarjalcev na raznih področij, ki jih ne fotografira v lastnem ateljeju, ampak v njihovem okolju. S Tihomirjem Pinterjem se je leta 2004 pogovarjala Vida Curk.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Tokratno oddajo Naši umetniki pred mikrofonom smo namenili pesniku, pevcu, novinarju in publicistu Esadu Babačiću, ki je letos poleti dopolnil petdeset let, a ne le to: spomladi je izdal knjigo pesmi z naslovom Kitula, zdaj piše roman, tik pred izidom je tudi prvi pravi samostojni album pankovske zasedbe Via ofenziva, h kateremu je Babačić prispeval glas in kot nož ostra besedila. Oddaja prinaša prav posebno premiero: prvič na slovenskih radijskih valovih bomo slišali naslovno pesem z albuma Bele rože. Z Esadom Babačićem se pogovarja Urban Tarman.
Bernarda Fink je ena najvidnejših vokalnih interpretk na koncertnem in opernem področju. Rodila se je na današnji dan leta 1955 v Buenos Airesu slovenskim staršem. V Buenos Airesu je tudi doštudirala, zdaj živi v Evropi. Bernarda Fink je nastopala z najbolj priznanimi svetovnimi orkestri in dobila najprestižnejše nagrade, na primer nagrado Prešernovega sklada, avstrijski častni križ, Tischlerjevo nagrado. Ob zaključenem šestem desetletju objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovor z Bernardo Fink, ki ga je ob prejemu nagrade Prešernovega sklada posnela Vesna Istenič.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Pred natanko tednom dni je dopolnil 70 let pesnik Andrej Brvar. Svojo pesniško pot je začel v šestdesetih letih z revijalnimi objavami in leta 1969 izdal pesniški prvenec Slikanica. Pozneje je sledilo še sedem izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Že z naslovom prve zbirke je nakazal, da njegov pesniški svet sestavljajo posamezne podobe in vse do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Andrej Brvar je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pesnikovemu razmišljanju o sebi, svojem življenju in ustvarjanju. Leta 1998 ga je posnela Vida Curk.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo tokrat naš gost Janez Korošin, fotograf, ki v domačem kulturnem prostoru velja za pripadnika klasične fotografije oz tako imenovanega »črnega realizma«. Svoje delovanje je začel sredi šestdesetih let kot pripadnik napredne linije ustvarjalcev, delujočih pod okriljem fotokluba Ljubljana in kasneje fotogrupe Šolt. Trenutno je v Cankarjevem domu na ogled pregledna razstava njegovih del nastalih v več kot pol stoletja dolgem ustvarjanju, za katero je prejel vrsto priznanj in nagrad. Z njim se bo o njegovem življenju in ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Damijan Stepančič je danes eden najprepoznavnejših slovenskih ilustratorjev. Od leta 1999, ko je na Bienalu ilustracije prejel nagrado za izvirne zamisli, je ilustriral čez 50 knjig. Od leta 2000 do danes je prejel Smrekarjevo plaketo, Levstikovo nagrado, doživel uvrstitev na častno listo IBBY. Prejel je tudi priznanje za najboljšo izvirno slovensko mladinsko knjigo za ilustracije pesniške zbirke Saše Vegri Naročje kamenčkov in priznanje za najboljšo slovensko poučno knjigo Kako so videli svet. Dvakrat je prejel nagradi Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Ilustratorja Damijana Stepančiča je pred mikrofon povabila Simona Kopinšek.
Andrej E. Skubic je za svoj roman Samo pridi domov dobil že tretjega kresnika za najboljši roman. Pisatelja in prevajalca bomo slišali v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, pripovedoval bo o začetkih profesionalne poti, pa o vseh dosedanjih romanih, tudi o najnovejšem, seveda. Pred mikrofon ga je povabil Marko Golja.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Neveljaven email naslov