Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj Slovenci na Hrvaškem govorimo hrvaško, medtem ko se sosedje redkeje poslužujejo naše lepo zvenče melodije? Zakaj se vedno trudimo govoriti jezike krajev, kamor odhajamo? Tudi v Italiji, Španiji, Nemčiji in Franciji slovimo po tem, da se naučimo naročiti kavo in rogljiček v njihovem jeziku. Menda se podobno vedemo tudi, kadar oni k nam prihajajo kot gostje: rogljičke ter kave razumemo kar v njihovih jezikih. Je slovensko turistično poliglostvo zgolj samovšečen mit, ali je v njem kaj resnice?
Zakaj se Slovenci kot gostje in gostitelji z jeziki drugih trudimo bolj pogosto, kot naj bi to počeli drugi?
Turistične #Nebuloze na @Val202 : Zakaj se Slovenci kot gostje in gostitelji z jeziki drugih trudimo bolj pogosto, kot naj bi to počeli drugi? Samovšečni mit ali resnica? servilnost ali odprtost?
— Miha Šalehar (@toplovodar) August 14, 2018
Jaz bi rekel (z moje perspektive), da gre predvsem za pragmatičnost … Če se boš potrudil razumeti oziroma razložiti, se boš prej zmenil :)
— Tine Svete (@TineSvete) August 14, 2018
Več jezikov znaš, več veljaš. Mislim, da smo zaradi tega bogatejši od velikih narodov, ki mislijo, da se jim ni treba učiti jezikov, ker njihovega vsi znajo.
— dobra novička (@KatarinaDbr) August 14, 2018
Ker smo tako zelo komot. Če znaš še kakšen jezik in ne rabiš v situaicji mučno razmišljat, kako se boš izrazil, se osredotočiš na vsebino, poveš spontano v jeziku, ki ga možgani sami najprej izberejo. Če je to kdaj hrvaščina v Sloveniji pa naj bo. Manj stresa, več lajfa.
— Petra (@pe4ra) August 14, 2018
Lepo je, če gostitelj s tabo govori v tujem jeziku. Npr. v Tuniziji si kar šokiran, ko rečejo dve ali tri po slo. To samo kaže, kako dober gostitelj si. Je pa res, da s prilagajanjem (dolgotrajnim) dovolimo, da Američani, dragi naši jugosi in še kdo veselo leta žebra po svoje.
— Alma Dindić (@DindicAlma) August 14, 2018
Zakaj Slovenci na Hrvaškem govorimo hrvaško, medtem ko se sosedje redkeje poslužujejo naše lepo zvenče melodije? Zakaj se vedno trudimo govoriti jezike krajev, kamor odhajamo? Tudi v Italiji, Španiji, Nemčiji in Franciji slovimo po tem, da se naučimo naročiti kavo in rogljiček v njihovem jeziku. Menda se podobno vedemo tudi, kadar oni k nam prihajajo kot gostje: rogljičke ter kave razumemo kar v njihovih jezikih. Je slovensko turistično poliglostvo zgolj samovšečen mit, ali je v njem kaj resnice?
Zakaj se Slovenci kot gostje in gostitelji z jeziki drugih trudimo bolj pogosto, kot naj bi to počeli drugi?
Turistične #Nebuloze na @Val202 : Zakaj se Slovenci kot gostje in gostitelji z jeziki drugih trudimo bolj pogosto, kot naj bi to počeli drugi? Samovšečni mit ali resnica? servilnost ali odprtost?
— Miha Šalehar (@toplovodar) August 14, 2018
Jaz bi rekel (z moje perspektive), da gre predvsem za pragmatičnost … Če se boš potrudil razumeti oziroma razložiti, se boš prej zmenil :)
— Tine Svete (@TineSvete) August 14, 2018
Več jezikov znaš, več veljaš. Mislim, da smo zaradi tega bogatejši od velikih narodov, ki mislijo, da se jim ni treba učiti jezikov, ker njihovega vsi znajo.
— dobra novička (@KatarinaDbr) August 14, 2018
Ker smo tako zelo komot. Če znaš še kakšen jezik in ne rabiš v situaicji mučno razmišljat, kako se boš izrazil, se osredotočiš na vsebino, poveš spontano v jeziku, ki ga možgani sami najprej izberejo. Če je to kdaj hrvaščina v Sloveniji pa naj bo. Manj stresa, več lajfa.
— Petra (@pe4ra) August 14, 2018
Lepo je, če gostitelj s tabo govori v tujem jeziku. Npr. v Tuniziji si kar šokiran, ko rečejo dve ali tri po slo. To samo kaže, kako dober gostitelj si. Je pa res, da s prilagajanjem (dolgotrajnim) dovolimo, da Američani, dragi naši jugosi in še kdo veselo leta žebra po svoje.
— Alma Dindić (@DindicAlma) August 14, 2018
Kamenko Kesar in poslušalci Mihiju pojasnjujejo, kako prepoznati in kako premagati krizo srednjih let.
Miha Šalehar s poslušalci o vnovični dostopnosti alkohola na športnih prireditvah.
Miha poslušalce sprašuje o razvajanju hišnih ljubljenčkov, kdaj se začne pasje pretiravanje - s pasjo rojstnodnevno zabavo ob bazenu?
Miha s poslušalci o novi modi studijskega fotografiranja: zakaj novorojenčke oblačimo v želvice in metuljčke ter jih slikamo?
Mihi sprašuje poslušalce, zakaj vozniki ne ustavljamo pred nesemaforiziranimi križišči.
Sestavljamo novo družbeno pogodbo o flirtanju. Izhajajoč iz predpostavke, da razen svojega partnerja ne smemo gledati drugih, kaj šele da bi jih komentirali ali drugače občevali z njimi. To je družbeno in intimno nesprejemljivo. Toda ko se s partnerjem zjutraj spedenata v nulo, ona pokaže kolena, ti pa fitnes postavo, in odideta vsak po svoje, se znajdemo v protislovni zagati: za koga se rihtamo, če bomo dan preživeli stran od svojih? Za druge? Zase? Zakaj potem ne smemo gledati, komentirati ali, bog ne daj, sluznično občevati z drugimi? To dreza v samo bit monogamnosti, v antropološko dogmo, da je človek monogamno bitje. Pomagajte ustvariti nova pravila flirtanja, novo družbeno pogodbo. Kaj se sme? In kaj ne?
Miha s poslušalci o šokantnih podobah na cigaretnih škatlicah. Odvračajo od kajenja? Zgolj šokirajo brez učinka? Bi morali podoben ukrep razširiti še na kakšne škodljive izdelke?
Kako dobro poznamo praznike in ali sploh vemo, zakaj smo prosti? Mihi sprašuje in se čudi (ne)znanju slovenskega naroda. V post-praznični izdaji Nebuloz smo po koledarju potovali od 1. januarja pa vse tja do zadnjega decembra!
Mihi je spraševal, zakaj globokoumnosti na FB zapisujemo v tujih jezikih? Ali je filozofiranje v angleščini res bolj učinkovito?
Mihi vas je v iskanju formule za izračun optimalnega zneska za avto spraševal, zakaj smo Slovenci prvi v Evropski uniji po izdatkih za avto. Za nakup in vzdrževanje avtomobila posamezniki namenimo dvakrat več kot za kulturo.
Gorski zdravnik se je po tednih sosedove kampanje naposled le spustil v ljubljansko kotlino ... In čeprav je že pred dnevi zapustil Slovenijo, na pogorišču ljudskih src še tli žerjavica ognja, ki ga je zanetil avstrijski igralec Hans Sigl.
Mihi je že leta zagrizen gorski kolesar, kar pomeni, da vsakodnevno pri polni zavesti krši cel kup zakonodaje. A odgovorno! Med drugim se drži kolesarskega načela, ki narekuje, da imajo pešci absolutno prednost. Slednje tudi lepo pozdravlja in se trudi, da z zadnjo zavoro ne bi vlekel črt. Je borec proti bljižnicam. Občasno z motorko, grabljami in rovko naredi kakšno ilegalno mtb potko, še večkrat očisti obstoječo, ki si jo deli s pešci. Pri več kot 40-ih neizmerno uživa, kadar ga pehotni predstavniki njegove generacije zmerjajo z mulcem, norcem ali obojim. Ali so kolesarji na gozdnih poteh res tako moteči, da mora obstajat kup zakonov, ki jim vožnjo tam prepoveduje? Kako si predstavljate sobivanje pehotnih staroselcev in kolesarskih prišlekov?
Miha s poslušalci ugotavlja, od kod ideja, da bi bilo mlade dobro poslati na institucionalizirano prevzgojo v vojsko.
Bi podprli popolno prepoved kajenja? Bi podprli prepoved rolkanja na javnih površinah? Miha s poslušalci o naklonjenosti javnosti prepovedim.
Zakaj selfije objavlja Borut, vemo. Ampak zakaj jih objavljamo mi in kdo je v resnici oseba na selfiju?
Kljub temu, da kraševske trte počivajo, se je razplamtela srdita medijska bitka za naš Teran. Še najbolj blont novinarke so fokus s snega in sodre preusmerile med brajde. Naše brajde, našega Terana. Minister pravi, da gre za več kot le naš Teran. Mlakarjev Karleto Špacapan, ki kot vinogradnik spada v ministrov resor, je šel za svoj Teran do konca. Do kam ste za naš Teran pripravljeni iti vi?
Neveljaven email naslov