Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prijateljstvo med psom in človekom je ena izmed simbioz, ki so na našem planetu stare toliko kot obe vrsti. Da ima človek od psa veliko koristi, je jasno. Ali ima pes kot vrsta korist od človeka, je relativno. Zagotovo pa drži, da sta se vrsti skozi svojo evolucijo naučili najbrž najvišje stopnje sožitja med vsemi vrstami. In prav odnos med človekom in psom je tisto, kar vodniki reševalnih psov pri svojem šolanju najbolj izkoriščajo. In za uspeh tudi najbolj potrebujejo, pove dr. Dušan Nećak, dolgoletni podpredsednik svetovne organizacije vodnikov reševalnih psov IRO.
Marko Bručan, vodja mobilne enote Reševalnih psov Slovenije, se s tem delom ukvarja že skoraj 30 let. In o psih še zmerom ne ve vsega, doda v smehu. Zagotovo pa veliko ve o šolanju slednjih, saj poleg reševalnih psov usposablja tudi pse – vodnike slepih.
Psi se zelo hitro znajdejo med dvema resničnostima – domačo in tisto službeno. Tudi to je naučeno, se z ugotovitvijo Marka Bručana strinja Blaž Verbič, vodnik reševalnega psa pri Kinološki zvezi Slovenije Ljubljane.
Brez težav torej lahko zaključimo, da psi dobro vedo kaj počnejo in da znajo ločevati med poklicnim in zasebnim, če se izrazimo nekoliko bolj knjižno. Seveda pa je ključno, da zna svojega psa ‘prebrati’ tudi njegov vodnik ali lastnik.
Dokler se psi šolajo in iščejo navidezno ponesrečene in mrtve ljudi, je vse skupaj igra. Ko pa gre zares, to živali začutijo in spremeni se tudi njihovo obnašanje. Ali psi ločujejo med najdeno živo ali mrtvo osebo? Seveda, se strinjajo vsi trije sogovorniki. Imajo pa različne razlage, zakaj je tako.
Tovrstno delo pušča posledice, o tem ni dvoma, se strinjajo vsi trije sogovorniki. Z njimi se, tako kot tudi živali, soočajo različno. Seveda vsa iskanja niso enaka. Nekatera so rutinska in ne prinašajo velikih psiholoških obremenitev, druga pa prav nasprotno.
Vodniki psov reševalcev svojim štirinožnim prijateljem v dobesednem in prenesenem smislu zaupajo svoja življenja. Kakor tudi psi svoja njihovim lastnikom. Zato drug drugemu zaupajo tudi pri oceni ljudi, s katerimi se srečujejo.
Ameriški igralec Bill Murray je današnji oddaji primerno zapisal, da ‘zaupa psom, ki ne marajo ljudi in ne zaupa ljudem, ki ne marajo psov’.
Kako res, potrdijo vsi trije sogovorniki!
Tako je krog zaupanja med vodnikom ter psom reševalcem sklenjen. Brez dvoma lahko zaključimo, da je tovrsten odnos morda celo najbolj dovršena oblika sobivanja dveh vrst na našem planetu. Seveda zahteva veliko, a hkrati veliko tudi daje. Več kot samo skupno življenje, dodajo trije vodniki. Način življenja.
893 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Prijateljstvo med psom in človekom je ena izmed simbioz, ki so na našem planetu stare toliko kot obe vrsti. Da ima človek od psa veliko koristi, je jasno. Ali ima pes kot vrsta korist od človeka, je relativno. Zagotovo pa drži, da sta se vrsti skozi svojo evolucijo naučili najbrž najvišje stopnje sožitja med vsemi vrstami. In prav odnos med človekom in psom je tisto, kar vodniki reševalnih psov pri svojem šolanju najbolj izkoriščajo. In za uspeh tudi najbolj potrebujejo, pove dr. Dušan Nećak, dolgoletni podpredsednik svetovne organizacije vodnikov reševalnih psov IRO.
Marko Bručan, vodja mobilne enote Reševalnih psov Slovenije, se s tem delom ukvarja že skoraj 30 let. In o psih še zmerom ne ve vsega, doda v smehu. Zagotovo pa veliko ve o šolanju slednjih, saj poleg reševalnih psov usposablja tudi pse – vodnike slepih.
Psi se zelo hitro znajdejo med dvema resničnostima – domačo in tisto službeno. Tudi to je naučeno, se z ugotovitvijo Marka Bručana strinja Blaž Verbič, vodnik reševalnega psa pri Kinološki zvezi Slovenije Ljubljane.
Brez težav torej lahko zaključimo, da psi dobro vedo kaj počnejo in da znajo ločevati med poklicnim in zasebnim, če se izrazimo nekoliko bolj knjižno. Seveda pa je ključno, da zna svojega psa ‘prebrati’ tudi njegov vodnik ali lastnik.
Dokler se psi šolajo in iščejo navidezno ponesrečene in mrtve ljudi, je vse skupaj igra. Ko pa gre zares, to živali začutijo in spremeni se tudi njihovo obnašanje. Ali psi ločujejo med najdeno živo ali mrtvo osebo? Seveda, se strinjajo vsi trije sogovorniki. Imajo pa različne razlage, zakaj je tako.
Tovrstno delo pušča posledice, o tem ni dvoma, se strinjajo vsi trije sogovorniki. Z njimi se, tako kot tudi živali, soočajo različno. Seveda vsa iskanja niso enaka. Nekatera so rutinska in ne prinašajo velikih psiholoških obremenitev, druga pa prav nasprotno.
Vodniki psov reševalcev svojim štirinožnim prijateljem v dobesednem in prenesenem smislu zaupajo svoja življenja. Kakor tudi psi svoja njihovim lastnikom. Zato drug drugemu zaupajo tudi pri oceni ljudi, s katerimi se srečujejo.
Ameriški igralec Bill Murray je današnji oddaji primerno zapisal, da ‘zaupa psom, ki ne marajo ljudi in ne zaupa ljudem, ki ne marajo psov’.
Kako res, potrdijo vsi trije sogovorniki!
Tako je krog zaupanja med vodnikom ter psom reševalcem sklenjen. Brez dvoma lahko zaključimo, da je tovrsten odnos morda celo najbolj dovršena oblika sobivanja dveh vrst na našem planetu. Seveda zahteva veliko, a hkrati veliko tudi daje. Več kot samo skupno življenje, dodajo trije vodniki. Način življenja.
Menda je v človeku neka prastara sila, ki ga vleče k temu, da povsem navaden les preoblikuje v nekaj občudovanja vrednega. Kdo so ljudje, ki najprej z motorno žago in nato z dleti ter še s kakšnim bolj natančnim orodjem dajo podobo najrazličnejšim izdelkom iz lesa? Oblikujejo skulpture, podobe, vztrajajo ob zahtevnih intarzijah in se povezujejo s sorodno mislečimi doma in po svetu. V Nedeljski reportaži bo Stane Kocutar obiskal nekaj članov Združenja rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, ki jih družita delo in prijateljstvo.
Avtor: Jure Čokl. Včasih so ljudje ob besedi "motoristka" pomislili na sopotnico na motorju, ki je krasila jeklenega konjička in bila obsojena na sedenje zadaj. Da bi prijela za krmilo jeklenega konja in ga pognala po cesti, ni prišlo niti na kraj pameti nikomur. Motorji so nevarni, prehitri, pretežki, "to ni za punce" ... Še ena izmed zgodb torej, kjer so si ženske morale priboriti enakopravnost, porečete. Pa ni čisto tako. Brez vsakega boja je preprosto prišel čas, ko so ženske dobesedno vzele stvari v svoje roke - naredile izpit - kot moški, si kupile motor - brez moških in nato še lepše, bolj elegantne in s prav toliko adrenalina zapeljale (tudi) na naše ceste. Ste pomislili, da vozijo lažje in manj zahtevne motorje? Napaka! Vozijo čisto prave zverine in to tako, da jih od motoristov loči le eleganca, ki je pri motoristkah očitna. Med bencinskimi hlapi, "stotnijami konjskih moči" ter hrumenjem motorjev slovenskih motoristk je Jure Čokl preveril, ali bi mu morda uspelo katero izmed njih ujeti pred mikrofon.
Na praznični dan se bomo ozrli tudi po velikonočnih tradicijah sosednjih držav. V Dalmaciji in njenem zaledju so namreč v zadnjih dvajsetih letih spet obudili prastari običaj tako imenovane "žudije". Gre za rimske čuvaje Kristusovega groba, ki so se, po svetopisemskih pričevanjih, ob pogledu na vstalega Kristusa v strahu razbežali. Običaj v dnevih okoli Velike noči postaja vse bolj priljubljen, tako da zadnja leta organizirajo celo festival skupin "žudij" iz posameznih krajev. Sicer pa več v Nedeljski reportaži Marka Radmiloviča.
avtor: Ivan Merljak Običaj priprave butar za cvetno nedeljo je že zelo star in ga poznamo po vsej Sloveniji. Res pa je, da se razlikuje od pokrajine do pokrajine in celo od vasi do vasi. Po primorskih mestih in vaseh so namreč že od nekdaj namesto butar uporabljali le oljčne vejice. Ljudje so butare in oljčne vejice blagoslavljali in potem manjše vejice iz njih zatikali za podboje vrat ali kam drugam, da bi varovale dom. Nameščali pa so jih tudi v hlevih, da bi varovale živino ? Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Neveljaven email naslov