Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drvošec je najboljša tematska pot v letu 2020
Tudi letos je posebna strokovna komisija Turistične zveze Slovenije izbrala najboljšo tematsko pot v okviru akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna, in sicer je to Tematska pot Drvošec ob Cerkniškem jezeru, ki so jo v Notranjskem parku odprli konec avgusta. Naziv naj pot so zaradi epidemioloških razmer v državi podelili virtualno. Najboljša tematska pot leta 2020 je Drvošec. Gre za staro ledinsko ime, to območje pa je bilo nekoč za prebivalce Dolenjega jezera na Cerkniškem jezeru kraj, kjer so pripravljali drva za kurjavo in jih potem vozili z lojtrnimi vozovi na konjsko vprego, ob visoki vodi pa z drevaki, lesenimi čolni, izdolbenimi iz debla.
Učna pot Drvošec poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok. Pot po večini poteka skozi gozd in je s svojo dolžino 3,7 kilometra v eno smer primerna za vsakogar, ki ima ustrezno obutev. To pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži.
Eva Kobe, strokovna sodelavka za stike z javnostmi v Notranjskem regijskem parku.
Damjan Intihar, tehnični sodelavec v Notranjskem regijskem parku.
Janja Mihelčič, ustvarjalka in vodja dejavnosti za obiskovalce Lov za skritim zakladom.
Predsednik komisije za naj poti v Sloveniji Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Predsednik komisije za naj poti v Sloveniji Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije nam je povedal, da je komisijo pot Drvošec res prepričala. Komisija vsako leto namreč ocenjuje vse tematske poti po petih kriterijih, in vse te letošnja pot Drvošec izpolnjuje.
Naj pot Drvošec poteka po zanimivem terenu ob nivoju Cerkniškega jezera in nad njim, tako da ima obiskovalec poseben pogled na jezersko gladino, in to je seveda težko opisati, nam je povedal Damjan Intihar, tehnični sodelavec v Notranjskem regijskem parku.
Tematske in učne poti so seveda uspešne, če so vanje vključeni domačini s svojo ponudbo od vodenja do izobraževalnih programov, kulinarične in druge ponudbe. Tako z Notranjskim parkom sodelujeta tudi Tjaša Dernikovič in Janja Mihelčič. Njuno sodelovanje prinaša zanimivo dejavnost za obiskovalce, nam je povedala Janja Mihelčič, ustvarjalka in vodja dejavnosti za obiskovalce Lov za skritim zakladom, ki jo izvaja na poti Drvošec v okviru Tematskih vikendov Notranjskega parka.
Sicer pa so v Notranjskem parku pripravili dve tematski poti, ena je Pot izvirov in druga je Drvošec. Pot izvirov se začne v vasi Gorenje jezero, je krožna in poteka ob izvirih, ki napajajo Cerkniško jezero.
Skrivnostno Cerkniško jezero je od nekdaj slovelo doma in v tujini. In marsikateri popotnik in učenjak mu je posvetil svojo pozornost. Ali s krajšo ali daljšo omembo, opisom ali študijo. Časi se spreminjajo in naključni avanturizem počasi zamenjujejo urejeni obiski tega notranjskega bisera, za to poleg Notranjskega regijskega parka in Občine Cerknica zanj skrbijo tudi domačini. Notranjski park tako posveča pozornost tudi sprehajalnim in drugim potem ter infrastrukturi, ki jo vsako zavarovano območje nujno potrebuje. To je recimo vstopna točka ali center za obiskovalce ob vstopu na Cerkniško jezero. Del tega centra bodo namenili za Turistično-informacijski center, kjer bodo na voljo informacije, letaki, brošure in spominki, na drugi strani pa tudi multimedijske vsebine s predstavitvijo Cerkniškega jezera v štirih letnih časih, videosoba, kjer bodo predavanja in drugi dogodki.
Prav tako so v Notranjskem parku uredili štiri kolesarske poti, ki ne potekajo le ob jezeru, ampak tudi ob vznožju Javornikov in skozi Rakov Škocjan. Te poti so razdeljene po težavnostnih stopnjah in dolžinah.
Vsa ta prizadevanja sodijo v okvir projektov za vnovično renaturacijo ali vračanje Cerkniškega jezera v njegovo prvotno obliko, v čase pred melioracijami, pred posegi v strugo in požiralnike. Vse skupaj seveda izhaja iz naravovarstvenih prizadevanj za ohranitev jezera in njegovo povezavo s turizmom.
Velika težava so na Cerkniškem jezeru in v njegovi okolici divje vožnje vsevprek po travnikih in gozdovih. Tudi odpravljanja teh problemov se bodo v Notranjskem parku lotili v okviru svojih pristojnosti.
Simbolična slika
foto: Občina Borovnica
889 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Drvošec je najboljša tematska pot v letu 2020
Tudi letos je posebna strokovna komisija Turistične zveze Slovenije izbrala najboljšo tematsko pot v okviru akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna, in sicer je to Tematska pot Drvošec ob Cerkniškem jezeru, ki so jo v Notranjskem parku odprli konec avgusta. Naziv naj pot so zaradi epidemioloških razmer v državi podelili virtualno. Najboljša tematska pot leta 2020 je Drvošec. Gre za staro ledinsko ime, to območje pa je bilo nekoč za prebivalce Dolenjega jezera na Cerkniškem jezeru kraj, kjer so pripravljali drva za kurjavo in jih potem vozili z lojtrnimi vozovi na konjsko vprego, ob visoki vodi pa z drevaki, lesenimi čolni, izdolbenimi iz debla.
Učna pot Drvošec poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok. Pot po večini poteka skozi gozd in je s svojo dolžino 3,7 kilometra v eno smer primerna za vsakogar, ki ima ustrezno obutev. To pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži.
Eva Kobe, strokovna sodelavka za stike z javnostmi v Notranjskem regijskem parku.
Damjan Intihar, tehnični sodelavec v Notranjskem regijskem parku.
Janja Mihelčič, ustvarjalka in vodja dejavnosti za obiskovalce Lov za skritim zakladom.
Predsednik komisije za naj poti v Sloveniji Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Predsednik komisije za naj poti v Sloveniji Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije nam je povedal, da je komisijo pot Drvošec res prepričala. Komisija vsako leto namreč ocenjuje vse tematske poti po petih kriterijih, in vse te letošnja pot Drvošec izpolnjuje.
Naj pot Drvošec poteka po zanimivem terenu ob nivoju Cerkniškega jezera in nad njim, tako da ima obiskovalec poseben pogled na jezersko gladino, in to je seveda težko opisati, nam je povedal Damjan Intihar, tehnični sodelavec v Notranjskem regijskem parku.
Tematske in učne poti so seveda uspešne, če so vanje vključeni domačini s svojo ponudbo od vodenja do izobraževalnih programov, kulinarične in druge ponudbe. Tako z Notranjskim parkom sodelujeta tudi Tjaša Dernikovič in Janja Mihelčič. Njuno sodelovanje prinaša zanimivo dejavnost za obiskovalce, nam je povedala Janja Mihelčič, ustvarjalka in vodja dejavnosti za obiskovalce Lov za skritim zakladom, ki jo izvaja na poti Drvošec v okviru Tematskih vikendov Notranjskega parka.
Sicer pa so v Notranjskem parku pripravili dve tematski poti, ena je Pot izvirov in druga je Drvošec. Pot izvirov se začne v vasi Gorenje jezero, je krožna in poteka ob izvirih, ki napajajo Cerkniško jezero.
Skrivnostno Cerkniško jezero je od nekdaj slovelo doma in v tujini. In marsikateri popotnik in učenjak mu je posvetil svojo pozornost. Ali s krajšo ali daljšo omembo, opisom ali študijo. Časi se spreminjajo in naključni avanturizem počasi zamenjujejo urejeni obiski tega notranjskega bisera, za to poleg Notranjskega regijskega parka in Občine Cerknica zanj skrbijo tudi domačini. Notranjski park tako posveča pozornost tudi sprehajalnim in drugim potem ter infrastrukturi, ki jo vsako zavarovano območje nujno potrebuje. To je recimo vstopna točka ali center za obiskovalce ob vstopu na Cerkniško jezero. Del tega centra bodo namenili za Turistično-informacijski center, kjer bodo na voljo informacije, letaki, brošure in spominki, na drugi strani pa tudi multimedijske vsebine s predstavitvijo Cerkniškega jezera v štirih letnih časih, videosoba, kjer bodo predavanja in drugi dogodki.
Prav tako so v Notranjskem parku uredili štiri kolesarske poti, ki ne potekajo le ob jezeru, ampak tudi ob vznožju Javornikov in skozi Rakov Škocjan. Te poti so razdeljene po težavnostnih stopnjah in dolžinah.
Vsa ta prizadevanja sodijo v okvir projektov za vnovično renaturacijo ali vračanje Cerkniškega jezera v njegovo prvotno obliko, v čase pred melioracijami, pred posegi v strugo in požiralnike. Vse skupaj seveda izhaja iz naravovarstvenih prizadevanj za ohranitev jezera in njegovo povezavo s turizmom.
Velika težava so na Cerkniškem jezeru in v njegovi okolici divje vožnje vsevprek po travnikih in gozdovih. Tudi odpravljanja teh problemov se bodo v Notranjskem parku lotili v okviru svojih pristojnosti.
Simbolična slika
foto: Občina Borovnica
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Magellan se je mučil zaman. Tudi astronavti so zapustili planet brez veze. Vse več ljudi verjame, da je zemlja ploščata. Po drugi strani, pa se vse več ljudi trudi dokazati nasprotno. Zato okoli sveta. Ultimativno potovanje, sanje vsakega, ki je pomolil nos izza zapečka. Kaj ima pot okoli sveta z jesenskim večerom v Selnici ob Dravi izveste v tokratni oddaji.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Ranca je dolg ploščat čoln, ki so ga prvotno uporabljali splavarji in je bil del obvezne opreme tistih, ki so po reki Dravi z zalogo lesa pluli vse od koroških pristanov do Osijeka, nato pa po Donavi do Beograda ali še dlje skozi Đerdap proti Romuniji. Uporabljali so ga za hitre premike, za reševanje, ribolov, celo za prevoz sena in gramoza – splavarji pa tudi kot priročno mizo za obed.
Via verde je projekt ozelenitve avtocest v Ciudadu de Mexicu, v okviru katerega sive betonske stebre prekrivajo z zelenimi vertikalnimi vrtovi, ki naj bi izboljšali počutje ljudi in kakovost zraka v mestu. V središču Milana se proti nebu vzpenjata 76 in 110 metrov visoki stanovanjski stavbi, na kateri je arhitekt Stefano Boeri posadil 800 dreves in 4.500 grmov v želji, da bi vsaj malo regeneriral okolje in poskrbel za urbano biodiverziteto. Tudi v Ljubljani se na stavbah, predvsem strehah, skrivajo majhne zelene oaze miru in navdiha. Dve je obiskala Darja Pograjc in nastala je Nedeljska reportaža.
Ljudje smo ljudje tudi zaradi nenehne medsebojne komunikacije. Za človeka je to enako pomembno kot hrana, zrak, voda in še kaj. Še zlasti pa to zahteva življenje v organizirani skupnosti. Jurij Popov se je poglobil v komunikacijo dobrih štiri tisoč ljudi na eni izmed facebukovih spletnih straneh Piran – kot je bil nekoč, saj se hotel spoznati cilje in učinke takšne komunikacije. Spoznanja je strnil v Nedeljsko reportažo.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Ob veliki histeriji vračanja k naravi, ki jo živimo tako ljudje, predvsem pa kmetijstvo in seveda tudi mediji, se nekatere rastline ponovno vračajo na polja, v javnost in celo na krožnike. Najbolj razvpit primer je konoplja, ki niha med uporabo in zlorabo; ni pa edina povratnica v civilizacijo. Zadnja leta se na naša polja, v naše omare, predvsem pa seveda v kozmetično industrijo vrača sivka. Slikovita rastlina, ki je presunila Van Gogha in prinesla globalno prepoznavnost francoski Provansi, se vedno bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Gojijo jo predvsem na Krasu, hibridne vrste pa uspevajo tudi drugod po Sloveniji. Genski laboratoriji in podnebne spremembe njena rastišča in uporabo širijo onkraj še pred desetletji možnega in v Nedeljski reportaži tokrat sledimo zgodbi sivke od jadranskih otokov do kraških polj.
Slovenijo je nemogoče dobro spoznati, če ne obiščemo tudi njenega podzemnega sveta, saj je naša mala dežela skoraj v celoti podkletena. Nad površjem je med drugim več kot 340 gorskih vrhov višjih od 2 tisoč metrov, na površju je več kot 60 rek daljših od dvajset kilometrov in več kot 320 jezer, pod površjem pa približno 30 tisoč ali več jam.
Planinska sezona v Sloveniji je na višku. In kot vsako leto jo tudi letos budno spremlja radio s svojimi vsebinami. Te imajo skozi leto svojevrsten dramaturški lok. Spomladi, na začetku sezone, se začnejo s poročilom o delu markacistov. V času najmnožičnejšega obiska gora se nadaljujejo s predstavitvami posameznih poti, vrhov, koč in oskrbnikov. Morda jih tu in tam popestrijo obletnice izgradenj planinskih koč in prvih pristopov na posamezne vrhove; ali pa očrnijo poročila o gorskih nesrečah. Nato počasi izzvenijo z jesenskimi pregledi statistike obiskov gora in dela gorskih reševalnih služb. Kaj lahko pestri paleti vsega naštetega sploh doda še ena “planinska reportaža”? Nekaj prav posebnega.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Podgrad pri Ljubljani leži ob sotočju Ljubljanice in Save, ob vznožju Janškega hribovja. Vas je razpeta med tako imenovano južno železnico Dunaj–Trst in lokalno cesto Ljubljana–Litija. To je bila že od nekdaj majhna vas, zdaj živi v njej nekaj več kot 200 prebivalcev. Ime Podgrad pa nakazuje povezavo z dvema gradovoma. Obstajajo namreč ostanki dveh gradov. Pot do njiju je enostavna in dobro označena. Prvi je stal na stranskem roglju Kašeljskega hriba in od njega so ostale le še ruševine, ki so zaščitene kot kulturna dediščina. Drugi grad na najbolj severnem delu tega hriba je bil dvakrat prezidan in se zdaj imenuje Kanskyjeva vila, po nekdanjem lastniku kemične tovarne. Na vili je viden zid prvotnega gradu; na oskrbnikovi hiši pa je vzidan del rimskega nagrobnika, verjetno prinesen z območja rimske utrdbe pod Zalogom. Ljudje so se v tistih krajih nekoč ukvarjali s kmetijstvom, še pred prihodom železnica pa z vleko ladij. Zelo pomembna dejavnost je bilo tudi kopanje in izdelava mlinskih kamnov.
Števila, koliko jih je pri nas, ne pozna nihče, saj jih je nemogoče prešteti. Kaj dela netopirja nenavadnega?
Korošci imajo lastnost, ki jim jo lahko zavidamo vsi Slovenci pa tudi drugi narodi. Ko je treba, se znajo povezati in narediti stvari, ki bi jih sicer brez zapletov lahko pripravil le redko kdo. Letos jim je na začetku julija uspelo prirediti tekmovanje, ki sodi v sam vrh tako po organizacijski kot tudi po adrenalinski plati. Sanje tistih, ki so z gorskim kolesarjenjem Koroško postavili na zemljevid svetovne gorsko-kolesarske scene, so s tem dosegle svoj vrhunec. Korošci s sončne in tiste druge strani Karavank so organizirali gorsko-kolesarsko tekmovanje za svetovni pokal Svetovne enduro serije in povezali prav vse generacije, prebivalce, sosede in celo države. Da bi bila mera polna, so progo speljali tako, kakor je do zdaj ni nikoli še nihče na vsem svetu. To ni samo zgodba o nekem tekmovanju, ampak o ljudeh, ki dokazujejo, da se sanje lahko tudi uresničijo.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Neveljaven email naslov