Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Urban Bren, raziskovalec v Laboratoriju za molekularno modeliranje Kemijskega inštituta v Ljubljani je med trinajstimi prejemniki letne nagrade "Best Fellow Prize", ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov na področjih planetarne nujnosti.
31-letni Kranjčan, ki niza uspehe že od dijaških in študentskih let, je doktorat iz fizikalne kemije dosegel pri komaj 27 letih. Je tudi eden najbolj objavljanih in citiranih mladih slovenskih znanstvenikov.
"Imel sem tudi zelo težka, neuspešna leta, ampak, če ne izgubiš upanja in greš smelo naprej, na dolgi rok rezultat ne izostane”.
Dr. Bren v Nedeljskem gostu razlaga, da so mu matematika, naravoslovje in znanost od nekdaj blizu že zaradi družinskega okolja. Oče je profesor matematike: “Vedno sem smel postavljati vprašanja in po najboljših močeh so nanje poskušali odgovoriti.”
Ker je znanost tudi nomadski poklic, je veliko zdoma. 4 semestre je bival v Chicagu na Univerzi Loyola, en semester v Pragi. Trenutno gostuje na Univerzi za naravne vire in znanost o življenju na Dunaju.
“Za znanost je dobro, da ne raziskuješ in doktoriraš v copatih. Da obuješ čevlje in vidiš še kaj drugega. Odprejo se nova področja in uspeha ni nujno iskati le v državi, v kateri si rojen.”
Področje njegovega dela je molekularno modeliranje. Ker je svet atomov in molekul skoraj nepredstavljivo majhen, ga je nemogoče opazovati neposredno. Za boljši vpogled pa je mogoče uporabiti računalniške modele in jih simulirati. To počnejo tudi v Laboratoriju za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu.
Svoboda je najvišja vrednota znanosti
Dr. Bren pretežni del svojega raziskovanja posveča boleznim raka. Njegova pojavnost se zadnja desetletja povečuje. Znanost vzroke za to pripisuje staranju prebivalstva in okoljskemu onesnaževanju.
V okolju so številne spojine, ki škodujejo dednemu materialu. Medtem ko za jedrsko sevanje zagotovo velja, da lahko poškoduje dedni material, pa se znanost o vplivu mikrovalov komunikacijskih tehnologij še vedno sprašuje.
Opozarja na vpliv korporacij, ki se v znanosti najbolj pozna v zdravstvu. Škodljivost kajenja so prve raziskovale tobačne tovarne, ki so zahtevale izkrivljanje podatkov:
“Prav tako si lahko predstavljam, da industrija modernih tehnologij, na primer mobilne telefonije, ni zainteresirana za resnično vedenje o problematiki. Zato mora država ostati financer znanosti. “
Poudarja pa, da lahko na Kemijskem inštitutu sam usmerja področje svojega zanimanja.
”Svoboda je najvišja vrednota pri raziskavah. Če te predmet raziskav ne zanima, potem ni žara in tudi rezultatov ne."
Od kod izvira pravica dedovanja?
Nedeljski gost se je v komentarju trenutnih razmer v družbi naslonil na misel Winstona Churchilla, da se vsak človek slej ko prej spotakne ob resnico. Večina pa se nato pobere in nadaljuje, kot da se ni zgodilo nič. Čeprav stvari ne potekajo v pravo smer, si zatiskamo oči in verjamemo, da se bodo uredile same.
“Pa se ne bodo. Morali bomo postati bolj aktivni državljani in prispevati k rešitvi problemov.“
Verjame, da se bomo v prihodnosti morali lotiti nekaterih zakoreninjenih konceptov, ki v modernem času niso več učinkoviti. Kritičen je celo do pravice dedovanja:
“Ne vem, kaj mi daje moralno pravico, da podedujem premoženje, ki so ga v življenju prigarali moji starši. To so stvari, ki jih bo treba odpreti in razmisliti."
Ko primerja Dunaj, Ljubljano in Kranj, opaža pri nas več nezadovoljstva in negodovanja. Na Dunaju so ljudje veseli, srečni in sproščeni in krize še ne občutijo v tolikšni meri. Pri nas je nezadovoljstva veliko, a kljub temu ljudje ne storijo ničesar.
“Večina ljudi, ko ima enkrat priložnost nekaj narediti, sedi na svoji riti, ostane doma, ali pa gre na izlet na Kukovo špico, ker je ravno tako lep dan. “
876 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Urban Bren, raziskovalec v Laboratoriju za molekularno modeliranje Kemijskega inštituta v Ljubljani je med trinajstimi prejemniki letne nagrade "Best Fellow Prize", ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov na področjih planetarne nujnosti.
31-letni Kranjčan, ki niza uspehe že od dijaških in študentskih let, je doktorat iz fizikalne kemije dosegel pri komaj 27 letih. Je tudi eden najbolj objavljanih in citiranih mladih slovenskih znanstvenikov.
"Imel sem tudi zelo težka, neuspešna leta, ampak, če ne izgubiš upanja in greš smelo naprej, na dolgi rok rezultat ne izostane”.
Dr. Bren v Nedeljskem gostu razlaga, da so mu matematika, naravoslovje in znanost od nekdaj blizu že zaradi družinskega okolja. Oče je profesor matematike: “Vedno sem smel postavljati vprašanja in po najboljših močeh so nanje poskušali odgovoriti.”
Ker je znanost tudi nomadski poklic, je veliko zdoma. 4 semestre je bival v Chicagu na Univerzi Loyola, en semester v Pragi. Trenutno gostuje na Univerzi za naravne vire in znanost o življenju na Dunaju.
“Za znanost je dobro, da ne raziskuješ in doktoriraš v copatih. Da obuješ čevlje in vidiš še kaj drugega. Odprejo se nova področja in uspeha ni nujno iskati le v državi, v kateri si rojen.”
Področje njegovega dela je molekularno modeliranje. Ker je svet atomov in molekul skoraj nepredstavljivo majhen, ga je nemogoče opazovati neposredno. Za boljši vpogled pa je mogoče uporabiti računalniške modele in jih simulirati. To počnejo tudi v Laboratoriju za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu.
Svoboda je najvišja vrednota znanosti
Dr. Bren pretežni del svojega raziskovanja posveča boleznim raka. Njegova pojavnost se zadnja desetletja povečuje. Znanost vzroke za to pripisuje staranju prebivalstva in okoljskemu onesnaževanju.
V okolju so številne spojine, ki škodujejo dednemu materialu. Medtem ko za jedrsko sevanje zagotovo velja, da lahko poškoduje dedni material, pa se znanost o vplivu mikrovalov komunikacijskih tehnologij še vedno sprašuje.
Opozarja na vpliv korporacij, ki se v znanosti najbolj pozna v zdravstvu. Škodljivost kajenja so prve raziskovale tobačne tovarne, ki so zahtevale izkrivljanje podatkov:
“Prav tako si lahko predstavljam, da industrija modernih tehnologij, na primer mobilne telefonije, ni zainteresirana za resnično vedenje o problematiki. Zato mora država ostati financer znanosti. “
Poudarja pa, da lahko na Kemijskem inštitutu sam usmerja področje svojega zanimanja.
”Svoboda je najvišja vrednota pri raziskavah. Če te predmet raziskav ne zanima, potem ni žara in tudi rezultatov ne."
Od kod izvira pravica dedovanja?
Nedeljski gost se je v komentarju trenutnih razmer v družbi naslonil na misel Winstona Churchilla, da se vsak človek slej ko prej spotakne ob resnico. Večina pa se nato pobere in nadaljuje, kot da se ni zgodilo nič. Čeprav stvari ne potekajo v pravo smer, si zatiskamo oči in verjamemo, da se bodo uredile same.
“Pa se ne bodo. Morali bomo postati bolj aktivni državljani in prispevati k rešitvi problemov.“
Verjame, da se bomo v prihodnosti morali lotiti nekaterih zakoreninjenih konceptov, ki v modernem času niso več učinkoviti. Kritičen je celo do pravice dedovanja:
“Ne vem, kaj mi daje moralno pravico, da podedujem premoženje, ki so ga v življenju prigarali moji starši. To so stvari, ki jih bo treba odpreti in razmisliti."
Ko primerja Dunaj, Ljubljano in Kranj, opaža pri nas več nezadovoljstva in negodovanja. Na Dunaju so ljudje veseli, srečni in sproščeni in krize še ne občutijo v tolikšni meri. Pri nas je nezadovoljstva veliko, a kljub temu ljudje ne storijo ničesar.
“Večina ljudi, ko ima enkrat priložnost nekaj narediti, sedi na svoji riti, ostane doma, ali pa gre na izlet na Kukovo špico, ker je ravno tako lep dan. “
Novinarka Barbara Šurk ima enega najobsežnejših novinarskih opusov v Sloveniji. Začela je na Mladini s prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji in nadaljevala z razpadom Jugoslavije na Dnevniku. Po študiju na Filozofski fakulteti je nadaljevala s študijem v Združenih državah Amerike, kjer je spoznala ameriško šolo novinarstva, ki jo še vedno zaznamuje. Od tam je poročala za Dnevnik in Delo ter občasno tudi za RTV Slovenija. Sledilo je 15-letno obdobje poročanja s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, večinoma kot dopisnica najstarejše tiskovne agencije na svetu Associated press. Življenje obkroženo z nenehno negotovostjo je prekinila, saj je trpela zaradi posttravmatskega sindroma.
Vilma Štritof je dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. Kot dramaturginja je začela svojo pot v gledališču, zdaj pa že vrsto let dela v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Letos je bila selektorica tekmovalnega programa 58. festivala Borštnikovo srečanje. Bila je tudi članica žirij na različnih festivalih doma in v tujini. Pisala je tudi scenarije, kot dramaturginja deluje na področju gledališča, filma in radijske igre, piše recenzije, kritike gledaliških predstav in strokovne članke.
Eden najboljših slovenskih košarkarjev z burno igralsko kariero. “Ludi Štajerec”, ki je šel od Maribora prek Jugoplastike do Olimpije. Z vmesnim postankom v Partizanu, kjer je še vedno rekorder po številu doseženih točk v eni sezoni.
Hidrolog in nekdanji trener kajaka in kanuja je vajen divjih voda, naše reke pozna celo tako dobro, da jih loči tudi po vonju, toda tolikšna magnituda poplav je presenetila tudi njega. Poplave so se ga dotaknile, le kako se ga ne bi. A je moral postaviti čustva na stran, ohraniti mirno kri in svoje delo opravljati logično in nepristransko. Tako se najbolj stresnih dni vesoljnega potopa izpred tedna dni spominja prvi obraz hidroloških napovedi v državi Janez Polajnar z Agencije za okolje. Ob vse ekstremnejših in pogostejših vremenskih ujmah bo treba sistem opozarjanja nadgraditi z učinkovitejšim komuniciranjem z novimi generacijami medijskih občinstev, ne bo odveč, poudarja, če bi poplavne vaje podobno kot požarne uvedli tudi v izobraževalni sistem. V pogovoru z Majo Ratej dodaja tudi, da bomo morali vnovič premisliti naše sobivanje z rekami in naš odnos do vode.
Slovenska izseljenka je skoraj pol stoletja preživela v Kartumu, prestolnici nemirne afriške države Sudan. Kot priložnostno poročevalko s terena smo jo na Valu 202 gostili že večkrat, tokrat pa smo jo obiskali v rodnem Veržeju, kamor je skupaj z osemčlansko družino prebegnila po izbruhu vojne maja letos.
Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.
Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.
Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007.
Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.
Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava.
Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah.
Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.
94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.
Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu.
Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne.
Mojca Marija Šimenc, ki je članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, bo 17. aprila postala generalna tajnica Slovenske škofovske konference. V katoliški cerkvi pri nas ženska še ni zasedala tako visokega položaja. Novega izziva je ni strah, imenovanje pa jo je presenetilo:
Neveljaven email naslov