Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Urban Bren, raziskovalec v Laboratoriju za molekularno modeliranje Kemijskega inštituta v Ljubljani je med trinajstimi prejemniki letne nagrade "Best Fellow Prize", ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov na področjih planetarne nujnosti.
31-letni Kranjčan, ki niza uspehe že od dijaških in študentskih let, je doktorat iz fizikalne kemije dosegel pri komaj 27 letih. Je tudi eden najbolj objavljanih in citiranih mladih slovenskih znanstvenikov.
"Imel sem tudi zelo težka, neuspešna leta, ampak, če ne izgubiš upanja in greš smelo naprej, na dolgi rok rezultat ne izostane”.
Dr. Bren v Nedeljskem gostu razlaga, da so mu matematika, naravoslovje in znanost od nekdaj blizu že zaradi družinskega okolja. Oče je profesor matematike: “Vedno sem smel postavljati vprašanja in po najboljših močeh so nanje poskušali odgovoriti.”
Ker je znanost tudi nomadski poklic, je veliko zdoma. 4 semestre je bival v Chicagu na Univerzi Loyola, en semester v Pragi. Trenutno gostuje na Univerzi za naravne vire in znanost o življenju na Dunaju.
“Za znanost je dobro, da ne raziskuješ in doktoriraš v copatih. Da obuješ čevlje in vidiš še kaj drugega. Odprejo se nova področja in uspeha ni nujno iskati le v državi, v kateri si rojen.”
Področje njegovega dela je molekularno modeliranje. Ker je svet atomov in molekul skoraj nepredstavljivo majhen, ga je nemogoče opazovati neposredno. Za boljši vpogled pa je mogoče uporabiti računalniške modele in jih simulirati. To počnejo tudi v Laboratoriju za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu.
Svoboda je najvišja vrednota znanosti
Dr. Bren pretežni del svojega raziskovanja posveča boleznim raka. Njegova pojavnost se zadnja desetletja povečuje. Znanost vzroke za to pripisuje staranju prebivalstva in okoljskemu onesnaževanju.
V okolju so številne spojine, ki škodujejo dednemu materialu. Medtem ko za jedrsko sevanje zagotovo velja, da lahko poškoduje dedni material, pa se znanost o vplivu mikrovalov komunikacijskih tehnologij še vedno sprašuje.
Opozarja na vpliv korporacij, ki se v znanosti najbolj pozna v zdravstvu. Škodljivost kajenja so prve raziskovale tobačne tovarne, ki so zahtevale izkrivljanje podatkov:
“Prav tako si lahko predstavljam, da industrija modernih tehnologij, na primer mobilne telefonije, ni zainteresirana za resnično vedenje o problematiki. Zato mora država ostati financer znanosti. “
Poudarja pa, da lahko na Kemijskem inštitutu sam usmerja področje svojega zanimanja.
”Svoboda je najvišja vrednota pri raziskavah. Če te predmet raziskav ne zanima, potem ni žara in tudi rezultatov ne."
Od kod izvira pravica dedovanja?
Nedeljski gost se je v komentarju trenutnih razmer v družbi naslonil na misel Winstona Churchilla, da se vsak človek slej ko prej spotakne ob resnico. Večina pa se nato pobere in nadaljuje, kot da se ni zgodilo nič. Čeprav stvari ne potekajo v pravo smer, si zatiskamo oči in verjamemo, da se bodo uredile same.
“Pa se ne bodo. Morali bomo postati bolj aktivni državljani in prispevati k rešitvi problemov.“
Verjame, da se bomo v prihodnosti morali lotiti nekaterih zakoreninjenih konceptov, ki v modernem času niso več učinkoviti. Kritičen je celo do pravice dedovanja:
“Ne vem, kaj mi daje moralno pravico, da podedujem premoženje, ki so ga v življenju prigarali moji starši. To so stvari, ki jih bo treba odpreti in razmisliti."
Ko primerja Dunaj, Ljubljano in Kranj, opaža pri nas več nezadovoljstva in negodovanja. Na Dunaju so ljudje veseli, srečni in sproščeni in krize še ne občutijo v tolikšni meri. Pri nas je nezadovoljstva veliko, a kljub temu ljudje ne storijo ničesar.
“Večina ljudi, ko ima enkrat priložnost nekaj narediti, sedi na svoji riti, ostane doma, ali pa gre na izlet na Kukovo špico, ker je ravno tako lep dan. “
876 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Urban Bren, raziskovalec v Laboratoriju za molekularno modeliranje Kemijskega inštituta v Ljubljani je med trinajstimi prejemniki letne nagrade "Best Fellow Prize", ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov na področjih planetarne nujnosti.
31-letni Kranjčan, ki niza uspehe že od dijaških in študentskih let, je doktorat iz fizikalne kemije dosegel pri komaj 27 letih. Je tudi eden najbolj objavljanih in citiranih mladih slovenskih znanstvenikov.
"Imel sem tudi zelo težka, neuspešna leta, ampak, če ne izgubiš upanja in greš smelo naprej, na dolgi rok rezultat ne izostane”.
Dr. Bren v Nedeljskem gostu razlaga, da so mu matematika, naravoslovje in znanost od nekdaj blizu že zaradi družinskega okolja. Oče je profesor matematike: “Vedno sem smel postavljati vprašanja in po najboljših močeh so nanje poskušali odgovoriti.”
Ker je znanost tudi nomadski poklic, je veliko zdoma. 4 semestre je bival v Chicagu na Univerzi Loyola, en semester v Pragi. Trenutno gostuje na Univerzi za naravne vire in znanost o življenju na Dunaju.
“Za znanost je dobro, da ne raziskuješ in doktoriraš v copatih. Da obuješ čevlje in vidiš še kaj drugega. Odprejo se nova področja in uspeha ni nujno iskati le v državi, v kateri si rojen.”
Področje njegovega dela je molekularno modeliranje. Ker je svet atomov in molekul skoraj nepredstavljivo majhen, ga je nemogoče opazovati neposredno. Za boljši vpogled pa je mogoče uporabiti računalniške modele in jih simulirati. To počnejo tudi v Laboratoriju za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu.
Svoboda je najvišja vrednota znanosti
Dr. Bren pretežni del svojega raziskovanja posveča boleznim raka. Njegova pojavnost se zadnja desetletja povečuje. Znanost vzroke za to pripisuje staranju prebivalstva in okoljskemu onesnaževanju.
V okolju so številne spojine, ki škodujejo dednemu materialu. Medtem ko za jedrsko sevanje zagotovo velja, da lahko poškoduje dedni material, pa se znanost o vplivu mikrovalov komunikacijskih tehnologij še vedno sprašuje.
Opozarja na vpliv korporacij, ki se v znanosti najbolj pozna v zdravstvu. Škodljivost kajenja so prve raziskovale tobačne tovarne, ki so zahtevale izkrivljanje podatkov:
“Prav tako si lahko predstavljam, da industrija modernih tehnologij, na primer mobilne telefonije, ni zainteresirana za resnično vedenje o problematiki. Zato mora država ostati financer znanosti. “
Poudarja pa, da lahko na Kemijskem inštitutu sam usmerja področje svojega zanimanja.
”Svoboda je najvišja vrednota pri raziskavah. Če te predmet raziskav ne zanima, potem ni žara in tudi rezultatov ne."
Od kod izvira pravica dedovanja?
Nedeljski gost se je v komentarju trenutnih razmer v družbi naslonil na misel Winstona Churchilla, da se vsak človek slej ko prej spotakne ob resnico. Večina pa se nato pobere in nadaljuje, kot da se ni zgodilo nič. Čeprav stvari ne potekajo v pravo smer, si zatiskamo oči in verjamemo, da se bodo uredile same.
“Pa se ne bodo. Morali bomo postati bolj aktivni državljani in prispevati k rešitvi problemov.“
Verjame, da se bomo v prihodnosti morali lotiti nekaterih zakoreninjenih konceptov, ki v modernem času niso več učinkoviti. Kritičen je celo do pravice dedovanja:
“Ne vem, kaj mi daje moralno pravico, da podedujem premoženje, ki so ga v življenju prigarali moji starši. To so stvari, ki jih bo treba odpreti in razmisliti."
Ko primerja Dunaj, Ljubljano in Kranj, opaža pri nas več nezadovoljstva in negodovanja. Na Dunaju so ljudje veseli, srečni in sproščeni in krize še ne občutijo v tolikšni meri. Pri nas je nezadovoljstva veliko, a kljub temu ljudje ne storijo ničesar.
“Večina ljudi, ko ima enkrat priložnost nekaj narediti, sedi na svoji riti, ostane doma, ali pa gre na izlet na Kukovo špico, ker je ravno tako lep dan. “
Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje.
Anja Rupel. Glasbenica. O Videosexu pred leti ni želela ne poslušati, ne govoriti. Zdaj opisuje tisti čas z distanco, ki je posledica nekdanje popolne pripadnosti. V osemdesetih prejšnjega stoletja je bila del alternativne alternative, čeprav je vedno najbolj čutila pop in zato po Videosexu zelo uspešna solistična kariera. Zaveda se, da je glasba zaradi načina podajanja izgubila del čara, a še ni zapela zadnje, ker so petje, odri in občinstvo pod njimi še vedno del nje. Fotografija: Osebni Facebook profil
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke.
Tokratnega nedeljskega gosta ljubitelji smučarskih skokov zelo dobro poznajo. Če ne drugače, pa po priimku. Pa ni skakalec, no, vsaj že dolgo ne. Si pa brez njega in njegovih inovacij v opremi modernega skakalnega športa pravzaprav ni več mogoče predstavljati.
Dr. Marko Jaklič, Redni profesor poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sedaj član Strateškega sveta vlade za zdravstvo pravi, da moramo najprej dobro premisliti, kaj je javni interes v zdravstvu, saj populizem, ki ga je vse več, prispeva le k razgradnji sistema.
Matjaž Krivic je bil najprej popotnik. Da hoče postati fotograf, se je odločil na enoletnem popotovanju po Tibetu. Pretekli teden je zaradi nedavno osvojene nagrade Popotniški fotograf 2022 postal tudi Ime tedna na Valu202. Trenutno se sicer mudi na Sokotri v Jemnu, kmalu pa bo zgodbo o nosoroginjah (skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in Boštjanom Videmškom) nadaljeval v Namibiji. A bolj kot doma je prisoten v tujini. Fizično, ker vsaj polovico leta preživi na službenih terenih. Pa tudi v prenesenem pomenu, saj fotozgodbe objavlja praktično v vseh svetovnih medijih. Z njim se je v Boliviji, konec lanskega leta pogovarjala Maja Ava Žiberna. Tam zato, ker je bil Matjaž Krivic umetniški vodja prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji, ki sta ga zakrivila s tam živečo slovensko slikarko Ejti Štih.
V dresu Olimpije je kar 16 let rešetal mrežice tekmecev.
O znanstvenikih in znanstvenih principih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter vojni v Ukrajini.
Rdeča nit kariere doktorice Eve Pogačar, pravzaprav njenega življena nasploh, je prva pomoč. Zadnja leta vodi Strokovni center za prvo pomoč pri Rdečem križu, v jeseniški bolnišnici pa opravlja službo anesteziologinje. Že leta si prizadeva, da bi prva pomoč postala del učnega procesa v osnovni šoli. Sama pa je veščine enega od najdragocenejših in najplemenitejših dejanj, ki ga lahko nudimo pomoči potrebnim, vpeljala v proces usposabljanja gorskih reševalcev, kar je dolga leta tudi sama. Več kot 20 let je bila del posadke Helikopterske nujne medicinske pomoči, enkrat se je nepričakovano znašla tudi na drugi strani – kot ponesrečenka.
Natalija Spark, andragoginja, pedagoginja, psihoterapevtka in tolmačka slovenskega znakovnega jezika, se je rodila gluhim staršem. Zaradi tega je v otroštvu doživela tudi veliko težkih in bolečih trenutkov. "Kdo ste vi, ki govorite, da iz mene nič ne bo," si je mislila. In zmagala!
Igralec, režiser, scenarist, imitator, satirik, plesalec in malo tudi glasbenik. Vsestranski ustvarjalec. Nedavni dobitnik Severjeve nagrade za vlogo v Velikem diktatorju. Spregovori o tem, kako je na silvestrovo biti na odru, zakaj so drame, v katerih trenutno nastopa, še vedno tako zelo aktualne. Zakaj se ničesar ne naučimo iz zgodovine? Zakaj je satira dvorezen meč? Jurij Zrnec pravi, da ga sicer vsa pozornost navdaja z rahlo anksioznostjo. Nima težav pozdraviti in stisniti roke, se pa včasih težko sprehodi čez Ljubljano. Trenutno tudi nastopa v priljubljeni seriji Ja, chef!, v vlogi kuharja Ljubomirja Bohinca. Ampak Jurij Zrnec poudarja: “Ne biti kot Ljubo!” V pogovoru spregovori tudi o tem, zakaj ne bo napisal knjige o pretekem težkem življenjskem obdobju, kako se spominja velikega prijatelja Jerneja Šugmana in zakaj naj bo vsak dan božič, novo leto in rojstni dan. Pa o tem, kako si pogreje sarmo. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Nedeljska gosta sta gledališki in filmski tandem Silva Čušin in Janez Škof. Letošnje leto jima je prineslo kup zanimivih skupnih vlog. V svoji matični hiši, ljubljanski Drami, nastopata v dveh gledaliških predstavah: na velikem odru v krstni uprizoritvi Kako je padlo drevo, mlade slovenske avtorice Katarine Morano, na malem odru pa v igri Otroci, angleške dramatičarke Lucy Kirkwood. Skupaj nastopata tudi v filmu Šterkijada, kjer igrata očeta in mamo režiserju in scenaristu Igorju Šterku. S Silvo Čušin in Janezom Škofom se je na velikem odru SNG Drama pogovarjala Nina Zagoričnik.
Tudi z neutrudnim odpiranjem oči javnosti in odločevalcem, da je revščina povsod med nami, da predvsem otroke močno zaznamuje in usodno razslojuje, je Anita Ogulin postala najbolj prepoznavna borka za pomoč otrokom iz finančno najšibkejših družin pri nas. V več kot 60 letih vselej prostovoljnega, nikoli plačanega humanitarnega dela je družbi podarila številne programe pomoči, soustvarila otroški parlament, bila pobudnica in soustanoviteljica kriznega centra za otroke Palčica, trdna opora neštetim otrokom v najhujših stiskah in mentorica ter zgled rodovom vzgojiteljev, prostovoljcev in humanitarnih delavcev, ki zdaj tudi poklicno prevzemajo njena bremena skrbi za druge. Čez nekaj dni bo naziv Ime leta na Valu 202 predala novemu izbrancu ali izbranki, sama pa se bo kljub bolezni še naprej razdajala drugim, predvsem otrokom.
Jasmina Cibic je slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Kot videastka in filmska režiserka pooseblja nove umetniške prakse, hkrati pa je tudi širše družbeno angažirana. Zanimajo jo odnosi med kulturo in politično močjo, v zadnjem času raziskuje umetnost neuvrščenih držav. Spomin in zgodbe polpreteklosti na novo interpretira in prevaja v sedanjost.
"Rada plešem. Rada ljubim. Rada imam življenje." To je v svojem romanu Ljubezen v F-molu napisala Elza Budau, pisateljica, pesnica, avtorica besedil številnih zimzelenih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija pripravljala izjemne oddaje. Nedeljska gostja, ki jo je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zmore z besedami in domišljijo turoben zimski dan spremeniti v poletno noč … Foto: Vjekoslav Mikez
Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič ni znan po dolgih intervjujih. Kar ima povedati, raje pove na dirkah na kolesu. Vseeno si je ob okrevanju po operaciji rame vzel nekaj več minut za pogovor, ki smo ga že dolgo načrtovali. Ob nedeljah nas običajno razveseljuje na dirkah, tokrat je nedeljski gost. V pogovoru z Igorjem Tomincem je povedal, kakšne rezultate bi moral dosegati v smučarskih skokih, da se kolesarska zgodba sploh nikoli ne bi zgodila. Kako se bo ‘spoprijel’ z letošnjim zmagovalcem Toura Jonasom Vingegaardom za kapetansko vlogo v moštvu Jumbo Visma. Kaj razmišlja, ko padci vedno znova ustavljajo njegovo zmagovito pot, in kako blizu slovesu je bil, ko je letos doživel bridko razočaranje na Vuelti. Pa poleg padcev seveda tudi o vzponih v njegovi karieri, denimo o zakulisju dogajanja na poti do zlate olimpijske medalje.
Z društvom, ki ga je ustanovila in mu predseduje, Katja Zabukovec Kerin dobrih 25 let glasno opozarja na problem nasilja in na to, da tisoče žrtev, pretežno žensk in otrok, nenehno zadeva ob zidove družbene tolerance nasilja, brezbrižnosti in okorelega sistema. Ob tem se vse bolj kažejo posledice epidemičnih ukrepov: povečano nasilje in letos že 12 poskusov umora ter pet smrtnih žrtev partnerskega nasilja, kar je skoraj podvojeno število siceršnjega povprečja. Pred skorajšnjim dnevom boja proti nasilju nad ženskami se z Jano Vidic pogovarjata tudi o tem, kako delo z žrtvami vpliva na tiste, ki jim pomagajo, da se dvignejo iz dna. In takih je veliko.
Boris Čibej se je iz svetovnih prestolnic preselil v malo domačo vasico na Goričkem - v Domanjševce. Dolgoletni dopisnik iz Moskve in Washingtona se s pomočjo novih tehnologij in starih poznanstev, pa tudi vse bolj izmuzljivih modernih virov informacij, tudi pri poročanju na daljavo počuti kot riba v vodi. Včasih Idrijčanu pri tem pomagajo celo novi prekmurski sosedje. O medijih, virih, kmetovanju in fičku, ki mu je za rojstni dan privoščil prav posebno darilo.
Dušan Klenovšek je tenkočutni opazovalec narave, ki pozna vsak okljuk Spodnje Save, ki rešuje nesrečno poškodovane sove in vidre, bedi nad populacijo encijanov na posavskih vršacih in z naravo plete prav poseben odnos. Biolog, ki okoljevarstvu posveča življenje in v prostem času ustavlja elektrarne, bo tokratni nedeljski gost na Valu 202. A intervju bo malo drugačen, osvobojen studijskih sten. Posneli smo ga namreč nekje med Savo in posavskim Svetim Lovrencem, tako da se je zraven kot tretji sogovornik prikradla še narava.
Dušan Vesić je srbski zgodovinar, režiser in publicist, sopotnik punkovske in novovalovske scene iz osemdesetih let. Od blizu je s kulturnega in glasbenega vidika spremljal, kako je razpadala Jugoslavija. Kako so se gradile in rušile generacije mladih, z njimi pa tudi sistem. Države. Upanje. Govori tudi o drogi in aidsu, o različnih vidikih omejitev in svobode. Posnel je dokumentarec o kultni beograjski skupini Ekatarina Velika in napisal biografijo o njeni klaviaturistki Margiti Stefanović - Magi. Še vedno trdi, da so bili Pankrti ena izmed ključnih gonil sprememb v jugoslovanski družbi, ceni Marka Breclja, Petra Lovšina, Zorana Predina … Gorana Bregovića po vplivu primerja celo s Titom. Tudi o tem, zakaj rokenrol ni več privlačen in kritičen, kakšno je danes dojemanje svobode, kje so se izgubili mladi, zakaj praktično ni več protivojnih gibanj in koncertov.
Neveljaven email naslov