Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Urban Bren - znanstveni up za prihodnost

16.10.2011


Dr. Urban Bren, raziskovalec v Laboratoriju za molekularno modeliranje Kemijskega inštituta v Ljubljani je med trinajstimi prejemniki letne nagrade "Best Fellow Prize", ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov na področjih planetarne nujnosti.

31-letni Kranjčan, ki niza uspehe že od dijaških in študentskih let, je doktorat iz fizikalne kemije dosegel pri komaj 27 letih. Je tudi eden najbolj objavljanih in citiranih mladih slovenskih znanstvenikov.

"Imel sem tudi zelo težka, neuspešna leta, ampak, če ne izgubiš upanja in greš smelo naprej, na dolgi rok rezultat ne izostane”.

Dr. Bren v Nedeljskem gostu razlaga, da so mu matematika, naravoslovje in znanost od nekdaj blizu že zaradi družinskega okolja. Oče je profesor matematike: “Vedno sem smel postavljati vprašanja in po najboljših močeh so nanje poskušali odgovoriti.”

Ker je znanost tudi nomadski poklic, je veliko zdoma. 4 semestre je bival v Chicagu na Univerzi Loyola, en semester v Pragi. Trenutno gostuje na Univerzi za naravne vire in znanost o življenju na Dunaju.

“Za znanost je dobro, da ne raziskuješ in doktoriraš v copatih. Da obuješ čevlje in vidiš še kaj drugega. Odprejo se nova področja in uspeha ni nujno iskati le v državi, v kateri si rojen.”

Področje njegovega dela je molekularno modeliranje. Ker je svet atomov in molekul skoraj nepredstavljivo majhen, ga je nemogoče opazovati neposredno. Za boljši vpogled pa je mogoče uporabiti računalniške modele in jih simulirati. To počnejo tudi v Laboratoriju za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu.

Svoboda je najvišja vrednota znanosti

Dr. Bren pretežni del svojega raziskovanja posveča boleznim raka. Njegova pojavnost se zadnja desetletja povečuje. Znanost vzroke za to pripisuje staranju prebivalstva in okoljskemu onesnaževanju.

V okolju so številne spojine, ki škodujejo dednemu materialu. Medtem ko za jedrsko sevanje zagotovo velja, da lahko poškoduje dedni material, pa se znanost o vplivu mikrovalov komunikacijskih tehnologij še vedno sprašuje.

Opozarja na vpliv korporacij, ki se v znanosti najbolj pozna v zdravstvu. Škodljivost kajenja so prve raziskovale tobačne tovarne, ki so zahtevale izkrivljanje podatkov:

“Prav tako si lahko predstavljam, da industrija modernih tehnologij, na primer mobilne telefonije, ni zainteresirana za resnično vedenje o problematiki. Zato mora država ostati financer znanosti. “

Poudarja pa, da lahko na Kemijskem inštitutu sam usmerja področje svojega zanimanja.

”Svoboda je najvišja vrednota pri raziskavah. Če te predmet raziskav ne zanima, potem ni žara in tudi rezultatov ne."

Od kod izvira pravica dedovanja? 

Nedeljski gost se je v komentarju trenutnih razmer v družbi naslonil na misel Winstona Churchilla, da se vsak človek slej ko prej spotakne ob resnico. Večina pa se nato pobere in nadaljuje, kot da se ni zgodilo nič. Čeprav stvari ne potekajo v pravo smer, si zatiskamo oči in verjamemo, da se bodo uredile same.

“Pa se ne bodo. Morali bomo postati bolj aktivni državljani in prispevati k rešitvi problemov.“

Verjame, da se bomo v prihodnosti morali lotiti nekaterih zakoreninjenih konceptov, ki v modernem času niso več učinkoviti. Kritičen je celo do pravice dedovanja:

“Ne vem, kaj mi daje moralno pravico, da podedujem premoženje, ki so ga v življenju prigarali moji starši. To so stvari, ki jih bo treba odpreti in razmisliti."

Ko primerja Dunaj, Ljubljano in Kranj, opaža pri nas več nezadovoljstva in negodovanja. Na Dunaju so ljudje veseli, srečni in sproščeni in krize še ne občutijo v tolikšni meri. Pri nas je nezadovoljstva veliko, a kljub temu ljudje ne storijo ničesar.

“Večina ljudi, ko ima enkrat priložnost nekaj narediti, sedi na svoji riti, ostane doma, ali pa gre na izlet na Kukovo špico, ker je ravno tako lep dan. “


Nedeljski gost

871 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. Urban Bren - znanstveni up za prihodnost

16.10.2011


Dr. Urban Bren, raziskovalec v Laboratoriju za molekularno modeliranje Kemijskega inštituta v Ljubljani je med trinajstimi prejemniki letne nagrade "Best Fellow Prize", ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov na področjih planetarne nujnosti.

31-letni Kranjčan, ki niza uspehe že od dijaških in študentskih let, je doktorat iz fizikalne kemije dosegel pri komaj 27 letih. Je tudi eden najbolj objavljanih in citiranih mladih slovenskih znanstvenikov.

"Imel sem tudi zelo težka, neuspešna leta, ampak, če ne izgubiš upanja in greš smelo naprej, na dolgi rok rezultat ne izostane”.

Dr. Bren v Nedeljskem gostu razlaga, da so mu matematika, naravoslovje in znanost od nekdaj blizu že zaradi družinskega okolja. Oče je profesor matematike: “Vedno sem smel postavljati vprašanja in po najboljših močeh so nanje poskušali odgovoriti.”

Ker je znanost tudi nomadski poklic, je veliko zdoma. 4 semestre je bival v Chicagu na Univerzi Loyola, en semester v Pragi. Trenutno gostuje na Univerzi za naravne vire in znanost o življenju na Dunaju.

“Za znanost je dobro, da ne raziskuješ in doktoriraš v copatih. Da obuješ čevlje in vidiš še kaj drugega. Odprejo se nova področja in uspeha ni nujno iskati le v državi, v kateri si rojen.”

Področje njegovega dela je molekularno modeliranje. Ker je svet atomov in molekul skoraj nepredstavljivo majhen, ga je nemogoče opazovati neposredno. Za boljši vpogled pa je mogoče uporabiti računalniške modele in jih simulirati. To počnejo tudi v Laboratoriju za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu.

Svoboda je najvišja vrednota znanosti

Dr. Bren pretežni del svojega raziskovanja posveča boleznim raka. Njegova pojavnost se zadnja desetletja povečuje. Znanost vzroke za to pripisuje staranju prebivalstva in okoljskemu onesnaževanju.

V okolju so številne spojine, ki škodujejo dednemu materialu. Medtem ko za jedrsko sevanje zagotovo velja, da lahko poškoduje dedni material, pa se znanost o vplivu mikrovalov komunikacijskih tehnologij še vedno sprašuje.

Opozarja na vpliv korporacij, ki se v znanosti najbolj pozna v zdravstvu. Škodljivost kajenja so prve raziskovale tobačne tovarne, ki so zahtevale izkrivljanje podatkov:

“Prav tako si lahko predstavljam, da industrija modernih tehnologij, na primer mobilne telefonije, ni zainteresirana za resnično vedenje o problematiki. Zato mora država ostati financer znanosti. “

Poudarja pa, da lahko na Kemijskem inštitutu sam usmerja področje svojega zanimanja.

”Svoboda je najvišja vrednota pri raziskavah. Če te predmet raziskav ne zanima, potem ni žara in tudi rezultatov ne."

Od kod izvira pravica dedovanja? 

Nedeljski gost se je v komentarju trenutnih razmer v družbi naslonil na misel Winstona Churchilla, da se vsak človek slej ko prej spotakne ob resnico. Večina pa se nato pobere in nadaljuje, kot da se ni zgodilo nič. Čeprav stvari ne potekajo v pravo smer, si zatiskamo oči in verjamemo, da se bodo uredile same.

“Pa se ne bodo. Morali bomo postati bolj aktivni državljani in prispevati k rešitvi problemov.“

Verjame, da se bomo v prihodnosti morali lotiti nekaterih zakoreninjenih konceptov, ki v modernem času niso več učinkoviti. Kritičen je celo do pravice dedovanja:

“Ne vem, kaj mi daje moralno pravico, da podedujem premoženje, ki so ga v življenju prigarali moji starši. To so stvari, ki jih bo treba odpreti in razmisliti."

Ko primerja Dunaj, Ljubljano in Kranj, opaža pri nas več nezadovoljstva in negodovanja. Na Dunaju so ljudje veseli, srečni in sproščeni in krize še ne občutijo v tolikšni meri. Pri nas je nezadovoljstva veliko, a kljub temu ljudje ne storijo ničesar.

“Večina ljudi, ko ima enkrat priložnost nekaj narediti, sedi na svoji riti, ostane doma, ali pa gre na izlet na Kukovo špico, ker je ravno tako lep dan. “


18.09.2011

Dr. Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


11.09.2011

Iztok Kovač, koreograf in plesalec, ustanovitelj in idejni vodja EKG in Zavoda EN KNAP, direktor in umetniški vodja Kulturnega centra Španski borci, pedagog ter vsestranski športnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.09.2011

Milan Janša, nekdanji vrhunski veslač

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.08.2011

Slovenski oktet

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.08.2011

Stanka Vauda Benčevič in Igor Benčevič - Njun Dom kulture z Muzikafejem je neugledni Vrazov trg na Ptuju spremenil v zbirališče umetnikov z vsega sveta . . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


14.08.2011

Nejc Gazvoda, pisatelj, scenarist, režiser, diplomant AGRFTV

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


07.08.2011

Vuk Ćosić, spletni umetnik, arheolog, ki raziskuje internet

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


31.07.2011

Barbara Rajgelj, pravnica, doktorica, docentka, znanstvenica, podjetnica ...

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


24.07.2011

Srđa Popović

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


17.07.2011

Dr. Boris Pleskovič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


10.07.2011

Primož Peterka

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


03.07.2011

Roman Paškulin

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


26.06.2011

Jure Aleksejev. Ob 20. rojstnem dnevu Slovenije bo nedeljski gost nekdo, ki je star - približno toliko

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


12.06.2011

Stane Krajnc, pionir zmajarstva v Sloveniji, padalec in uspešen podjetnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


05.06.2011

Renata Ažman

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


29.05.2011

Boštjan Slatenšek, novinar, fotograf, režiser, popotnik, plezalec in alpinist

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


22.05.2011

Djorde Balašević

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


15.05.2011

prof.dr. Gregor Majdič, nevroendokrinolog, pisatelj in popotnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


08.05.2011

Andraž Tori, Zemanta - računalnikar, aktivist, inovator in programer, katerega orodje za pisanje blogov uporablja tako rekoč ves svet . . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


01.05.2011

Marta Gregorčič, doktorica sociologije

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 33 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov