Dr. Urban Bren, raziskovalec v Laboratoriju za molekularno modeliranje Kemijskega inštituta v Ljubljani je med trinajstimi prejemniki letne nagrade "Best Fellow Prize", ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov na področjih planetarne nujnosti.

31-letni Kranjčan, ki niza uspehe že od dijaških in študentskih let, je doktorat iz fizikalne kemije dosegel pri komaj 27 letih. Je tudi eden najbolj objavljanih in citiranih mladih slovenskih znanstvenikov.

"Imel sem tudi zelo težka, neuspešna leta, ampak, če ne izgubiš upanja in greš smelo naprej, na dolgi rok rezultat ne izostane”.

Dr. Bren v Nedeljskem gostu razlaga, da so mu matematika, naravoslovje in znanost od nekdaj blizu že zaradi družinskega okolja. Oče je profesor matematike: “Vedno sem smel postavljati vprašanja in po najboljših močeh so nanje poskušali odgovoriti.”

Ker je znanost tudi nomadski poklic, je veliko zdoma. 4 semestre je bival v Chicagu na Univerzi Loyola, en semester v Pragi. Trenutno gostuje na Univerzi za naravne vire in znanost o življenju na Dunaju.

“Za znanost je dobro, da ne raziskuješ in doktoriraš v copatih. Da obuješ čevlje in vidiš še kaj drugega. Odprejo se nova področja in uspeha ni nujno iskati le v državi, v kateri si rojen.”

Področje njegovega dela je molekularno modeliranje. Ker je svet atomov in molekul skoraj nepredstavljivo majhen, ga je nemogoče opazovati neposredno. Za boljši vpogled pa je mogoče uporabiti računalniške modele in jih simulirati. To počnejo tudi v Laboratoriju za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu.

Svoboda je najvišja vrednota znanosti

Dr. Bren pretežni del svojega raziskovanja posveča boleznim raka. Njegova pojavnost se zadnja desetletja povečuje. Znanost vzroke za to pripisuje staranju prebivalstva in okoljskemu onesnaževanju.

V okolju so številne spojine, ki škodujejo dednemu materialu. Medtem ko za jedrsko sevanje zagotovo velja, da lahko poškoduje dedni material, pa se znanost o vplivu mikrovalov komunikacijskih tehnologij še vedno sprašuje.

Opozarja na vpliv korporacij, ki se v znanosti najbolj pozna v zdravstvu. Škodljivost kajenja so prve raziskovale tobačne tovarne, ki so zahtevale izkrivljanje podatkov:

“Prav tako si lahko predstavljam, da industrija modernih tehnologij, na primer mobilne telefonije, ni zainteresirana za resnično vedenje o problematiki. Zato mora država ostati financer znanosti. “

Poudarja pa, da lahko na Kemijskem inštitutu sam usmerja področje svojega zanimanja.

”Svoboda je najvišja vrednota pri raziskavah. Če te predmet raziskav ne zanima, potem ni žara in tudi rezultatov ne."

Od kod izvira pravica dedovanja? 

Nedeljski gost se je v komentarju trenutnih razmer v družbi naslonil na misel Winstona Churchilla, da se vsak človek slej ko prej spotakne ob resnico. Večina pa se nato pobere in nadaljuje, kot da se ni zgodilo nič. Čeprav stvari ne potekajo v pravo smer, si zatiskamo oči in verjamemo, da se bodo uredile same.

“Pa se ne bodo. Morali bomo postati bolj aktivni državljani in prispevati k rešitvi problemov.“

Verjame, da se bomo v prihodnosti morali lotiti nekaterih zakoreninjenih konceptov, ki v modernem času niso več učinkoviti. Kritičen je celo do pravice dedovanja:

“Ne vem, kaj mi daje moralno pravico, da podedujem premoženje, ki so ga v življenju prigarali moji starši. To so stvari, ki jih bo treba odpreti in razmisliti."

Ko primerja Dunaj, Ljubljano in Kranj, opaža pri nas več nezadovoljstva in negodovanja. Na Dunaju so ljudje veseli, srečni in sproščeni in krize še ne občutijo v tolikšni meri. Pri nas je nezadovoljstva veliko, a kljub temu ljudje ne storijo ničesar.

“Večina ljudi, ko ima enkrat priložnost nekaj narediti, sedi na svoji riti, ostane doma, ali pa gre na izlet na Kukovo špico, ker je ravno tako lep dan. “