Da je postal trenutni sistem popolnoma neznosen, dokazujejo ljudje na ulicah, pravi dr. Božidar Debenjak. “Toliko časa, kolikor velja sistem za racionalnega, toliko časa ni protestov, so protestniki osamljeni. Zdaj pa ljudje v šotorih pripovedujejo, da nekaj ni v redu.”

Trenutni protesti po svetu so protesti ljudi, ki so obupali. Debenjak navaja stisko ameriških študentov, ki pripovedujejo – prisilili so nas, da smo najeli kredit, zdaj imamo 60.000 dolarjev dolga, diplomo, službe pa ne dobimo.

Govoriti o koncu kapitalizma je enostavno, ampak kaj bo sledilo? Tisto kar vemo je, pravi Debenjak, da je obnašanje finančnega kapitala neznosno. Celotno zgodbo krojijo različni bogato plačani uslužbenci kapitala, ki niso lastniki, ampak so menedžerji. Če se jih hoče odkrižati, pa dobijo ogromno odpravnino.

“Oni niso lastniki, oni upravljajo. To je upravljani svet v najslabšem pomenu besede.” Teoretskega odgovora na kaj potem, še ni. Nedeljski gost, ki se je pogosto oprl na Marxa, je dejal, da si ljudje zastavljajo samo takšne naloge, ki jih lahko razrešijo.

Ameriška družba ima velike gospodarske probleme, ki so se začeli takrat, ko so postali veliki kitajski dolžniki. Iz razlik med centrom in periferijo so se sprva črpali veliki profiti. Kitajska pa ni več periferija oz. se to obdobje končuje in “na tem se celotna stvar sesipa.”

Meni, da je morda eden od elementov rešitve trenutne globalne krize ideja o univerzalnem temeljnem dohodku, morda je to lahko eden od mnogih koščkov sestavljanke za rešitev.

Sicer pa je legendarni visokošolski profesor filozofije daleč onkraj slovenskih meja znan kot največji živeči marksolog. Še vedno čil in iskriv 76-letni upokojenec, ki ga na predavanjih še zdaj z užitkom posluša staro in mlado, se sam rad predstavi kot “pravi Ljubljančan z zelo nizko evidenčno številko.”

Pravi, da je vsako predavanje komunikacija s študenti. “Moram reči, da se mi ni bilo treba pritoževati nad pozornostjo.” Poudarja, da je izpit za študenta psihodrama. Je pomemben element v študijskem procesu. “Ne zato, da študent pokaže znanje, ampak predvsem zato, da študent pokaže, kako zna misliti.” No, vsaj včasih je bilo tako.