Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Božidar Debenjak, legendarni visokošolski profesor filozofije

30.10.2011


Da je postal trenutni sistem popolnoma neznosen, dokazujejo ljudje na ulicah, pravi dr. Božidar Debenjak. “Toliko časa, kolikor velja sistem za racionalnega, toliko časa ni protestov, so protestniki osamljeni. Zdaj pa ljudje v šotorih pripovedujejo, da nekaj ni v redu.”

Trenutni protesti po svetu so protesti ljudi, ki so obupali. Debenjak navaja stisko ameriških študentov, ki pripovedujejo – prisilili so nas, da smo najeli kredit, zdaj imamo 60.000 dolarjev dolga, diplomo, službe pa ne dobimo.

Govoriti o koncu kapitalizma je enostavno, ampak kaj bo sledilo? Tisto kar vemo je, pravi Debenjak, da je obnašanje finančnega kapitala neznosno. Celotno zgodbo krojijo različni bogato plačani uslužbenci kapitala, ki niso lastniki, ampak so menedžerji. Če se jih hoče odkrižati, pa dobijo ogromno odpravnino.

Oni niso lastniki, oni upravljajo. To je upravljani svet v najslabšem pomenu besede.” Teoretskega odgovora na kaj potem, še ni. Nedeljski gost, ki se je pogosto oprl na Marxa, je dejal, da si ljudje zastavljajo samo takšne naloge, ki jih lahko razrešijo.

Ameriška družba ima velike gospodarske probleme, ki so se začeli takrat, ko so postali veliki kitajski dolžniki. Iz razlik med centrom in periferijo so se sprva črpali veliki profiti. Kitajska pa ni več periferija oz. se to obdobje končuje in “na tem se celotna stvar sesipa.”

Meni, da je morda eden od elementov rešitve trenutne globalne krize ideja o univerzalnem temeljnem dohodku, morda je to lahko eden od mnogih koščkov sestavljanke za rešitev.

Sicer pa je legendarni visokošolski profesor filozofije daleč onkraj slovenskih meja znan kot največji živeči marksolog. Še vedno čil in iskriv 76-letni upokojenec, ki ga na predavanjih še zdaj z užitkom posluša staro in mlado, se sam rad predstavi kot “pravi Ljubljančan z zelo nizko evidenčno številko.”

Pravi, da je vsako predavanje komunikacija s študenti. “Moram reči, da se mi ni bilo treba pritoževati nad pozornostjo.” Poudarja, da je izpit za študenta psihodrama. Je pomemben element v študijskem procesu. “Ne zato, da študent pokaže znanje, ampak predvsem zato, da študent pokaže, kako zna misliti.” No, vsaj včasih je bilo tako.


Nedeljski gost

876 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Božidar Debenjak, legendarni visokošolski profesor filozofije

30.10.2011


Da je postal trenutni sistem popolnoma neznosen, dokazujejo ljudje na ulicah, pravi dr. Božidar Debenjak. “Toliko časa, kolikor velja sistem za racionalnega, toliko časa ni protestov, so protestniki osamljeni. Zdaj pa ljudje v šotorih pripovedujejo, da nekaj ni v redu.”

Trenutni protesti po svetu so protesti ljudi, ki so obupali. Debenjak navaja stisko ameriških študentov, ki pripovedujejo – prisilili so nas, da smo najeli kredit, zdaj imamo 60.000 dolarjev dolga, diplomo, službe pa ne dobimo.

Govoriti o koncu kapitalizma je enostavno, ampak kaj bo sledilo? Tisto kar vemo je, pravi Debenjak, da je obnašanje finančnega kapitala neznosno. Celotno zgodbo krojijo različni bogato plačani uslužbenci kapitala, ki niso lastniki, ampak so menedžerji. Če se jih hoče odkrižati, pa dobijo ogromno odpravnino.

Oni niso lastniki, oni upravljajo. To je upravljani svet v najslabšem pomenu besede.” Teoretskega odgovora na kaj potem, še ni. Nedeljski gost, ki se je pogosto oprl na Marxa, je dejal, da si ljudje zastavljajo samo takšne naloge, ki jih lahko razrešijo.

Ameriška družba ima velike gospodarske probleme, ki so se začeli takrat, ko so postali veliki kitajski dolžniki. Iz razlik med centrom in periferijo so se sprva črpali veliki profiti. Kitajska pa ni več periferija oz. se to obdobje končuje in “na tem se celotna stvar sesipa.”

Meni, da je morda eden od elementov rešitve trenutne globalne krize ideja o univerzalnem temeljnem dohodku, morda je to lahko eden od mnogih koščkov sestavljanke za rešitev.

Sicer pa je legendarni visokošolski profesor filozofije daleč onkraj slovenskih meja znan kot največji živeči marksolog. Še vedno čil in iskriv 76-letni upokojenec, ki ga na predavanjih še zdaj z užitkom posluša staro in mlado, se sam rad predstavi kot “pravi Ljubljančan z zelo nizko evidenčno številko.”

Pravi, da je vsako predavanje komunikacija s študenti. “Moram reči, da se mi ni bilo treba pritoževati nad pozornostjo.” Poudarja, da je izpit za študenta psihodrama. Je pomemben element v študijskem procesu. “Ne zato, da študent pokaže znanje, ampak predvsem zato, da študent pokaže, kako zna misliti.” No, vsaj včasih je bilo tako.


20.01.2013

Stojan Petrič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.01.2013

Miljenko Jergović, sarajevsko-zagrebški pisatelj in kolumnist

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.01.2013

Aleksij Kobal, slikar, glasbenik in pisatelj

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.12.2012

Pregled - Uroš Ahčan, Aco Prosnik, Biljana Weber, Maja Novak, Boštjan Videmšek

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.12.2012

prof. dr. Nina Gunde Cimerman

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.12.2012

Rok Predin in Sara Šavelj, kreativni tandem vizualne umetnosti

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.12.2012

Tanja Radež, oblikovalka

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.12.2012

Marina Abramović, prva dama performansa

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


25.11.2012

Vinko Möderndorfer

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


11.11.2012

Biljana Weber, generalna direktorica slovenske podružnice Microsofta

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.11.2012

Heiner Goebbels, nemški gledališki režiser in skladatelj

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.10.2012

Mira Delavec, doktorica literarnih ved, profesorica slovenščine in zgodovine

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.10.2012

Nataša Prosenc Stearns, video umetnica in režiserka, ki živi in ustvarja v Los Angelsu

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


14.10.2012

Inženir, doktor France Rode

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


07.10.2012

prof.dr. Uroš Ahčan

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.09.2012

Nevenka Koprivšek, igralka, producentka in pedagoginja, direktorica zavoda Bunker in festivala Mladi levi

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.09.2012

doc dr. Aleksander Zadel

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.09.2012

Bert Pribac, pesnik, pisatelj, prevajalec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.09.2012

Zdravko Čolić

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.09.2012

Patrick Schumacher, britanski arhitekt nemškega rodu, eden vodilnih protagonistov razvoja arhitekture na svetu

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 30 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov