Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na letošnjih parlamentarnih volitvah v Estoniji je četrtina volilnih upravičencev glasovala elektronsko.
V Sloveniji možnost glasovanja prek interneta še ne obstaja, prof. umetne inteligence na Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Ivan Bratko pa meni, da ta niti ni nujno potrebna.
Bistvenih prednosti e-volitev ne vidi, poleg tega pa ima slovenska informacijska družba še veliko drugih, pomembnejših izzivov. Eden takih je medicinska informatika.
Bratko pogreša rešitve, ki bi poenostavili dostopnost izvidov in drugih dokumentov. Večinoma se prenašajo po navadni pošti ali pa je to celo naloga pacientov.
"Pogosto sem jaz tisti kurir, ki moram nositi te dokumente po celi Ljubljani z enega mesta na drugega".
Kritika informacijske družbe
Tempo napredka narekuje industrija, do katere pa je družba večinoma nekritična. Bratko dvomi o koristih hitrega cikla izboljšav naprav. Vzroki so večinoma komercialni.
Nihče ne opozarja na težave uporabnikov, ki jih imajo s pogostim posodabljanjem programske opreme. Na tovrstne motnje delovnega procesa se je človek že privadil in ga sprejema za normalnega.
"Moj predlog bi bil, da bi bila frekvenca izboljšav omejena, na primer enkrat na leto."
Če internet stvari prinaša prav neizmerno povezljivost vseh pametnih naprav v omrežja, je vprašanje, kaj to pomeni za vsakdanja opravila. Nujne posodobitve naprav pred ali med uporabo bi lahko postale že kmalu zelo moteče.
Zaskrbljujoča je tudi izjemna moč novih internetnih podjetij, ki nedopustno posegajo v zasebnost, meni Bratko.
"Google je naredil veliko koristnega, a ta navidezna prijaznost ima cilj zbiranja čim več podatkov. Posamezniki na to nimajo nobenega vpliva."
Raziskovanje umetne inteligence
Bratko je predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Sam je tudi avtor enega temeljnih del programskega jezika Prolog.
Sistemi umetne inteligence so povsod okoli nas, s pridom pa jih uporablja tudi medicina. V sodelovanju s zdravstveno stroko so razvili diagnosticiranje EKG signalov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere raziskave srca povročajo vzorce EKG.
"Računalnik je na osnovi logičnega modela znal upoštevati popolnoma vse možnosti, tudi takšne, na katere zdravnik ne bi pomislil."
Kljub temu je sposobnost računalnika še vedno omejena le na opisljive težave, medtem ko lahko le zdravnik problem postavi v širšo interpretacijo in drug kontekst.
Podobne raziskave potekajo na področju nevrologije.
"Delamo model človekovega oživčevja, ki bi diagnosticiral živčne okvare kot so tresavica in Parkinsonova bolezen ter razložil mehanizme, kako se razvijajo".
O možnostih raziskovanja v Sloveniji pove, da se ne bistveno razlikuje od dela v tujini, še posebej, če za to ni potrebna zelo zahtevna in draga oprema. Edini hendikep je slaba opaznost rezultatov, ki ne izvirajo iz znanih ameriških laboratorijev.
"To, da je [Jure Leskovec] na Stanfordu, pomaga vidnosti njegovih rezultatov."
Najboljši šahist vseh časov ni Kasparov
Veliko prahu je dvignila raziskava Ivana Bratka in Mateja Guida, ko sta izdelala računalniško analizo najboljših šahistov vseh časov.
Partije svetovnih prvakov iz različnih obdobij so primerajali z igro računalnika. Vsak poteza, ki je bila po računalnikovem mnenju slaba, se je kaznovala s točkami.
Rezultat je bila lestvica najboljših šahistov, na katerem je presenetljivo najboljši kubanski svetovni prvak José Raúl Capablanca. Kasparov je po tej metodi analize pristal na četrtem mestu.
Največ odzivov sta Matej Guid in Ivan Bratko prejelo po objavi na šahovskem portalu ChessBase. Kasparov je raziskavo označil za neumnost, prizadeval pa naj bi si celo za njeno neobjavo.
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Na letošnjih parlamentarnih volitvah v Estoniji je četrtina volilnih upravičencev glasovala elektronsko.
V Sloveniji možnost glasovanja prek interneta še ne obstaja, prof. umetne inteligence na Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Ivan Bratko pa meni, da ta niti ni nujno potrebna.
Bistvenih prednosti e-volitev ne vidi, poleg tega pa ima slovenska informacijska družba še veliko drugih, pomembnejših izzivov. Eden takih je medicinska informatika.
Bratko pogreša rešitve, ki bi poenostavili dostopnost izvidov in drugih dokumentov. Večinoma se prenašajo po navadni pošti ali pa je to celo naloga pacientov.
"Pogosto sem jaz tisti kurir, ki moram nositi te dokumente po celi Ljubljani z enega mesta na drugega".
Kritika informacijske družbe
Tempo napredka narekuje industrija, do katere pa je družba večinoma nekritična. Bratko dvomi o koristih hitrega cikla izboljšav naprav. Vzroki so večinoma komercialni.
Nihče ne opozarja na težave uporabnikov, ki jih imajo s pogostim posodabljanjem programske opreme. Na tovrstne motnje delovnega procesa se je človek že privadil in ga sprejema za normalnega.
"Moj predlog bi bil, da bi bila frekvenca izboljšav omejena, na primer enkrat na leto."
Če internet stvari prinaša prav neizmerno povezljivost vseh pametnih naprav v omrežja, je vprašanje, kaj to pomeni za vsakdanja opravila. Nujne posodobitve naprav pred ali med uporabo bi lahko postale že kmalu zelo moteče.
Zaskrbljujoča je tudi izjemna moč novih internetnih podjetij, ki nedopustno posegajo v zasebnost, meni Bratko.
"Google je naredil veliko koristnega, a ta navidezna prijaznost ima cilj zbiranja čim več podatkov. Posamezniki na to nimajo nobenega vpliva."
Raziskovanje umetne inteligence
Bratko je predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Sam je tudi avtor enega temeljnih del programskega jezika Prolog.
Sistemi umetne inteligence so povsod okoli nas, s pridom pa jih uporablja tudi medicina. V sodelovanju s zdravstveno stroko so razvili diagnosticiranje EKG signalov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere raziskave srca povročajo vzorce EKG.
"Računalnik je na osnovi logičnega modela znal upoštevati popolnoma vse možnosti, tudi takšne, na katere zdravnik ne bi pomislil."
Kljub temu je sposobnost računalnika še vedno omejena le na opisljive težave, medtem ko lahko le zdravnik problem postavi v širšo interpretacijo in drug kontekst.
Podobne raziskave potekajo na področju nevrologije.
"Delamo model človekovega oživčevja, ki bi diagnosticiral živčne okvare kot so tresavica in Parkinsonova bolezen ter razložil mehanizme, kako se razvijajo".
O možnostih raziskovanja v Sloveniji pove, da se ne bistveno razlikuje od dela v tujini, še posebej, če za to ni potrebna zelo zahtevna in draga oprema. Edini hendikep je slaba opaznost rezultatov, ki ne izvirajo iz znanih ameriških laboratorijev.
"To, da je [Jure Leskovec] na Stanfordu, pomaga vidnosti njegovih rezultatov."
Najboljši šahist vseh časov ni Kasparov
Veliko prahu je dvignila raziskava Ivana Bratka in Mateja Guida, ko sta izdelala računalniško analizo najboljših šahistov vseh časov.
Partije svetovnih prvakov iz različnih obdobij so primerajali z igro računalnika. Vsak poteza, ki je bila po računalnikovem mnenju slaba, se je kaznovala s točkami.
Rezultat je bila lestvica najboljših šahistov, na katerem je presenetljivo najboljši kubanski svetovni prvak José Raúl Capablanca. Kasparov je po tej metodi analize pristal na četrtem mestu.
Največ odzivov sta Matej Guid in Ivan Bratko prejelo po objavi na šahovskem portalu ChessBase. Kasparov je raziskavo označil za neumnost, prizadeval pa naj bi si celo za njeno neobjavo.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Neveljaven email naslov