Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na letošnjih parlamentarnih volitvah v Estoniji je četrtina volilnih upravičencev glasovala elektronsko.
V Sloveniji možnost glasovanja prek interneta še ne obstaja, prof. umetne inteligence na Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Ivan Bratko pa meni, da ta niti ni nujno potrebna.
Bistvenih prednosti e-volitev ne vidi, poleg tega pa ima slovenska informacijska družba še veliko drugih, pomembnejših izzivov. Eden takih je medicinska informatika.
Bratko pogreša rešitve, ki bi poenostavili dostopnost izvidov in drugih dokumentov. Večinoma se prenašajo po navadni pošti ali pa je to celo naloga pacientov.
"Pogosto sem jaz tisti kurir, ki moram nositi te dokumente po celi Ljubljani z enega mesta na drugega".
Kritika informacijske družbe
Tempo napredka narekuje industrija, do katere pa je družba večinoma nekritična. Bratko dvomi o koristih hitrega cikla izboljšav naprav. Vzroki so večinoma komercialni.
Nihče ne opozarja na težave uporabnikov, ki jih imajo s pogostim posodabljanjem programske opreme. Na tovrstne motnje delovnega procesa se je človek že privadil in ga sprejema za normalnega.
"Moj predlog bi bil, da bi bila frekvenca izboljšav omejena, na primer enkrat na leto."
Če internet stvari prinaša prav neizmerno povezljivost vseh pametnih naprav v omrežja, je vprašanje, kaj to pomeni za vsakdanja opravila. Nujne posodobitve naprav pred ali med uporabo bi lahko postale že kmalu zelo moteče.
Zaskrbljujoča je tudi izjemna moč novih internetnih podjetij, ki nedopustno posegajo v zasebnost, meni Bratko.
"Google je naredil veliko koristnega, a ta navidezna prijaznost ima cilj zbiranja čim več podatkov. Posamezniki na to nimajo nobenega vpliva."
Raziskovanje umetne inteligence
Bratko je predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Sam je tudi avtor enega temeljnih del programskega jezika Prolog.
Sistemi umetne inteligence so povsod okoli nas, s pridom pa jih uporablja tudi medicina. V sodelovanju s zdravstveno stroko so razvili diagnosticiranje EKG signalov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere raziskave srca povročajo vzorce EKG.
"Računalnik je na osnovi logičnega modela znal upoštevati popolnoma vse možnosti, tudi takšne, na katere zdravnik ne bi pomislil."
Kljub temu je sposobnost računalnika še vedno omejena le na opisljive težave, medtem ko lahko le zdravnik problem postavi v širšo interpretacijo in drug kontekst.
Podobne raziskave potekajo na področju nevrologije.
"Delamo model človekovega oživčevja, ki bi diagnosticiral živčne okvare kot so tresavica in Parkinsonova bolezen ter razložil mehanizme, kako se razvijajo".
O možnostih raziskovanja v Sloveniji pove, da se ne bistveno razlikuje od dela v tujini, še posebej, če za to ni potrebna zelo zahtevna in draga oprema. Edini hendikep je slaba opaznost rezultatov, ki ne izvirajo iz znanih ameriških laboratorijev.
"To, da je [Jure Leskovec] na Stanfordu, pomaga vidnosti njegovih rezultatov."
Najboljši šahist vseh časov ni Kasparov
Veliko prahu je dvignila raziskava Ivana Bratka in Mateja Guida, ko sta izdelala računalniško analizo najboljših šahistov vseh časov.
Partije svetovnih prvakov iz različnih obdobij so primerajali z igro računalnika. Vsak poteza, ki je bila po računalnikovem mnenju slaba, se je kaznovala s točkami.
Rezultat je bila lestvica najboljših šahistov, na katerem je presenetljivo najboljši kubanski svetovni prvak José Raúl Capablanca. Kasparov je po tej metodi analize pristal na četrtem mestu.
Največ odzivov sta Matej Guid in Ivan Bratko prejelo po objavi na šahovskem portalu ChessBase. Kasparov je raziskavo označil za neumnost, prizadeval pa naj bi si celo za njeno neobjavo.
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Na letošnjih parlamentarnih volitvah v Estoniji je četrtina volilnih upravičencev glasovala elektronsko.
V Sloveniji možnost glasovanja prek interneta še ne obstaja, prof. umetne inteligence na Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Ivan Bratko pa meni, da ta niti ni nujno potrebna.
Bistvenih prednosti e-volitev ne vidi, poleg tega pa ima slovenska informacijska družba še veliko drugih, pomembnejših izzivov. Eden takih je medicinska informatika.
Bratko pogreša rešitve, ki bi poenostavili dostopnost izvidov in drugih dokumentov. Večinoma se prenašajo po navadni pošti ali pa je to celo naloga pacientov.
"Pogosto sem jaz tisti kurir, ki moram nositi te dokumente po celi Ljubljani z enega mesta na drugega".
Kritika informacijske družbe
Tempo napredka narekuje industrija, do katere pa je družba večinoma nekritična. Bratko dvomi o koristih hitrega cikla izboljšav naprav. Vzroki so večinoma komercialni.
Nihče ne opozarja na težave uporabnikov, ki jih imajo s pogostim posodabljanjem programske opreme. Na tovrstne motnje delovnega procesa se je človek že privadil in ga sprejema za normalnega.
"Moj predlog bi bil, da bi bila frekvenca izboljšav omejena, na primer enkrat na leto."
Če internet stvari prinaša prav neizmerno povezljivost vseh pametnih naprav v omrežja, je vprašanje, kaj to pomeni za vsakdanja opravila. Nujne posodobitve naprav pred ali med uporabo bi lahko postale že kmalu zelo moteče.
Zaskrbljujoča je tudi izjemna moč novih internetnih podjetij, ki nedopustno posegajo v zasebnost, meni Bratko.
"Google je naredil veliko koristnega, a ta navidezna prijaznost ima cilj zbiranja čim več podatkov. Posamezniki na to nimajo nobenega vpliva."
Raziskovanje umetne inteligence
Bratko je predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Sam je tudi avtor enega temeljnih del programskega jezika Prolog.
Sistemi umetne inteligence so povsod okoli nas, s pridom pa jih uporablja tudi medicina. V sodelovanju s zdravstveno stroko so razvili diagnosticiranje EKG signalov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere raziskave srca povročajo vzorce EKG.
"Računalnik je na osnovi logičnega modela znal upoštevati popolnoma vse možnosti, tudi takšne, na katere zdravnik ne bi pomislil."
Kljub temu je sposobnost računalnika še vedno omejena le na opisljive težave, medtem ko lahko le zdravnik problem postavi v širšo interpretacijo in drug kontekst.
Podobne raziskave potekajo na področju nevrologije.
"Delamo model človekovega oživčevja, ki bi diagnosticiral živčne okvare kot so tresavica in Parkinsonova bolezen ter razložil mehanizme, kako se razvijajo".
O možnostih raziskovanja v Sloveniji pove, da se ne bistveno razlikuje od dela v tujini, še posebej, če za to ni potrebna zelo zahtevna in draga oprema. Edini hendikep je slaba opaznost rezultatov, ki ne izvirajo iz znanih ameriških laboratorijev.
"To, da je [Jure Leskovec] na Stanfordu, pomaga vidnosti njegovih rezultatov."
Najboljši šahist vseh časov ni Kasparov
Veliko prahu je dvignila raziskava Ivana Bratka in Mateja Guida, ko sta izdelala računalniško analizo najboljših šahistov vseh časov.
Partije svetovnih prvakov iz različnih obdobij so primerajali z igro računalnika. Vsak poteza, ki je bila po računalnikovem mnenju slaba, se je kaznovala s točkami.
Rezultat je bila lestvica najboljših šahistov, na katerem je presenetljivo najboljši kubanski svetovni prvak José Raúl Capablanca. Kasparov je po tej metodi analize pristal na četrtem mestu.
Največ odzivov sta Matej Guid in Ivan Bratko prejelo po objavi na šahovskem portalu ChessBase. Kasparov je raziskavo označil za neumnost, prizadeval pa naj bi si celo za njeno neobjavo.
Brane Gruban nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetji vodile ženske. Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.
Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.
Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.
Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …
Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.
Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.
Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...
V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.
Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.
Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.
“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.
Neveljaven email naslov