Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luka Šulić in Stjepan Hauser, mlada klasično izobražena violončelista, sta januarja 2011 na Youtube straneh objavila video, v katerem odigrata svojo predelavo pesmi Michaela Jacksona Smooth Criminal na violončelih. Pet milijonov ogledov ju je v nekaj tednih izstrelilo v globalno glasbeno-medijsko kolesje.
Ponudbe so začele deževati, nekaj mesecev kasneje sta podpisala pogodbo z založbo Sony Masterworks, izdala album priredb uspešnic kot so Welcome to the Jungle, Smells Like Teen Spirit, Use Somebody, Where the Streets Have No Name. Na njuno veliko presenečenje sta dobila tudi osebni klic Eltona Johna, s katerim sta bila pol leta zatem že na koncertni turneji.
Bliskovitemu skoku iz sveta klasične glasbe, v katerega sta z violončeloma vstopila v zgodnjem otroštvu, Luka v Mariboru, Stjepan v Puli, so sledili številni nastopi v oddajah največjih televizijskih hiš, tudi v Tonight Show with Jay Leno na ameriški mreži NBC.
Njuno ime 2Cellos postaja sinonim za energičen preplet pop-rock glasbe, ki ji, kot pravi Luka, "dajeta klasično dimenzijo skozi igranje in inštrument". Gre še za enega v nizu fenomenov tako imenovane crossover glasbe, vendar se ne postavljata v niz z Vanesso Mae, Maksimom Mrvico, godalnim kvartetom Bond, katerih glasbo označujeta za banalno.
"Ta glasba se povečini dela na poceni, kičast način, brez emocij, brez energije. To je napačna promocija klasične glasbe. Tej glasbi se prav sliši, da je narejena s ciljem na lažji način priti do denarja. Vzamejo klasično mojstrovino, ji dodajo techno beat in kopico efektov. Gre bolj za šov kot kaj drugega. Najini aranžmaji pa so tehnično precej zahtevni."
Sama sta imela drugačno idejo, da bi v glasbenem svetu namreč nekaj zares spremenila. Dober primer prepletanja glasbenih svetov je zanju ameriški violončelist kitajskega porekla Yo Yo Ma ali pa kitajski pianist Lang Lang.
Za Mstislava Rostropoviča, velikega ruskega violončelista, pravita, da je bil kralj, karizmatična osebnost. Za violončelo je v zgodovini naredil največ. To je namreč inštrument, ki je najbliže človeškemu glasu, zelo dobro izraža čustva in ima brezmejen izrazni razpon.
Nadarjena violončelista sta žela številne uspehe na mednarodnih klasičnih tekmovanjih, Luka je denimo leta 2009 zmagal na velikem evropskem tekmovanju violončelistov Lutoslawski v Varšavi. Šulić je, med drugim, študiral na Royal Academy of Music, Hauser pa na Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopala sta že v eminentnih dvoranah Royal Albert Hall, Wigmoure Hall, Concertgebouw, Musikverein, a sta se, pravita, največ naučila v Zagrebu oziroma na Reki.
Svet klasične glasbe, kot da jima je postal pretesen: "V klasični glasbi ni demokracije, v ničemer ni odvisna od tega, koliko ljudi jo posluša. Kariero gradiš na podlagi osebnih kontaktov z dirigenti, umetniškimi vodji."
Glasbena oprema tokratne oddaje Nedeljski gost:
862 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Luka Šulić in Stjepan Hauser, mlada klasično izobražena violončelista, sta januarja 2011 na Youtube straneh objavila video, v katerem odigrata svojo predelavo pesmi Michaela Jacksona Smooth Criminal na violončelih. Pet milijonov ogledov ju je v nekaj tednih izstrelilo v globalno glasbeno-medijsko kolesje.
Ponudbe so začele deževati, nekaj mesecev kasneje sta podpisala pogodbo z založbo Sony Masterworks, izdala album priredb uspešnic kot so Welcome to the Jungle, Smells Like Teen Spirit, Use Somebody, Where the Streets Have No Name. Na njuno veliko presenečenje sta dobila tudi osebni klic Eltona Johna, s katerim sta bila pol leta zatem že na koncertni turneji.
Bliskovitemu skoku iz sveta klasične glasbe, v katerega sta z violončeloma vstopila v zgodnjem otroštvu, Luka v Mariboru, Stjepan v Puli, so sledili številni nastopi v oddajah največjih televizijskih hiš, tudi v Tonight Show with Jay Leno na ameriški mreži NBC.
Njuno ime 2Cellos postaja sinonim za energičen preplet pop-rock glasbe, ki ji, kot pravi Luka, "dajeta klasično dimenzijo skozi igranje in inštrument". Gre še za enega v nizu fenomenov tako imenovane crossover glasbe, vendar se ne postavljata v niz z Vanesso Mae, Maksimom Mrvico, godalnim kvartetom Bond, katerih glasbo označujeta za banalno.
"Ta glasba se povečini dela na poceni, kičast način, brez emocij, brez energije. To je napačna promocija klasične glasbe. Tej glasbi se prav sliši, da je narejena s ciljem na lažji način priti do denarja. Vzamejo klasično mojstrovino, ji dodajo techno beat in kopico efektov. Gre bolj za šov kot kaj drugega. Najini aranžmaji pa so tehnično precej zahtevni."
Sama sta imela drugačno idejo, da bi v glasbenem svetu namreč nekaj zares spremenila. Dober primer prepletanja glasbenih svetov je zanju ameriški violončelist kitajskega porekla Yo Yo Ma ali pa kitajski pianist Lang Lang.
Za Mstislava Rostropoviča, velikega ruskega violončelista, pravita, da je bil kralj, karizmatična osebnost. Za violončelo je v zgodovini naredil največ. To je namreč inštrument, ki je najbliže človeškemu glasu, zelo dobro izraža čustva in ima brezmejen izrazni razpon.
Nadarjena violončelista sta žela številne uspehe na mednarodnih klasičnih tekmovanjih, Luka je denimo leta 2009 zmagal na velikem evropskem tekmovanju violončelistov Lutoslawski v Varšavi. Šulić je, med drugim, študiral na Royal Academy of Music, Hauser pa na Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopala sta že v eminentnih dvoranah Royal Albert Hall, Wigmoure Hall, Concertgebouw, Musikverein, a sta se, pravita, največ naučila v Zagrebu oziroma na Reki.
Svet klasične glasbe, kot da jima je postal pretesen: "V klasični glasbi ni demokracije, v ničemer ni odvisna od tega, koliko ljudi jo posluša. Kariero gradiš na podlagi osebnih kontaktov z dirigenti, umetniškimi vodji."
Glasbena oprema tokratne oddaje Nedeljski gost:
Naš gost bo prišel kot nalašč za prvomajska razmišljanja … pravnik, poznavalec organizacijskih, menedžerskih in družbenih ved, dr. Mato Gostiša, že leta vodi zasebni Študijski center za industrijsko demokracijo. Strinjanje večine ekonomistov o nujni prenovi kapitalizma, kakršnega poznamo, je dejavno nadgradil s svojim modelom ekonomske demokracije, nekakšno obliko kontributivnega kapitalizma, ki bi bil bolj skladen z najnovejšimi družbeno-gospodarskimi dognanji in duhom časa.
Brazilija je na svetovnem nogometnem prvenstvu doživela streznitev. Če v nogometu niso več prvi na svetu, kaj jim sploh še ostane? Država doživlja resno gospodarsko in politično krizo. Predsednica Dilma Rousseff bo po vsej verjetnosti že kmalu odstavljena, hkrati pa so vsi v pričakovanju olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Nedeljski gost Štefan Bogdan Barenboim Šalej je odličen uvod v aktualno Brazilijo.
Iz rodne Romunije ga je pot pripeljala v Maribor, ki mu je postal dom. Priznani plesalec in koreograf Edward Clug je že več kot 10 let umetniški vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za svoje ustvarjanje na baletnih odrih je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade. Nedavno je prejel tudi najvišjo nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije – nagrado Pie in Pina Mlakarja – za koreografijo sodobnega baleta Peer Gynt v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti Andrej Pleterski je že od otroštva očaran nad skrivnostmi preteklosti. Z njim se bo Tatjana Pirc pogovarjala o našem kulturnem genomu, starih Slovanih, obredih, mitologiji, Karantaniji, knežjih kamnih, pa tudi o kastriranem mačku.
Tako uspešnega biatlonca kot je Jakov Fak Slovenija še ni imela. Dobila ga je s Hrvaške pred šestimi leti, a brez slovenskega znanja njegova zgodba ne bi bila tako uspešna. Dvakrat je bil svetovni prvak v vse bolj priljubljenem športu, predvsem v srednji Evropi in Rusiji, odlikuje pa ga predvsem vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev. V minuli zimi se mu ni izšlo, saj mu je znova nagajalo tudi zdravje, očitno pa je bila narejena tudi kakšna strokovna napaka. Najbrž se boste strinjali, da je v Sloveniji Jakov Fak eden najbolj priljubljenih Hrvatov, eden redkih, ki mu “igra” Zdravljica. Pravi, da bo gotovo prišel trenutek, ko jo bo tudi zapel in da mu ob vrnitvi v domači Mrkopalj včasih uide tudi kakšna slovenska beseda. Za uspeh v biatlonu je bil in je pripravljen narediti vse.
Peter Prevc v rekordni sezoni premika mejnike. Prvi bo končal sezono z zmago na novoletni turneji, kot svetovni prvak v poletih in dobitnik velikega kristalnega globusa. Evforija v Sloveniji se stopnjuje. Boštjan Reberšak pa je tokratnega nedeljskega gosta Petra Prevca ujel v umirjenem okolju ob kavi. Spregovorila sta tudi o manj znanih vidikih šampionovega življenja.
Simona Petrič je svojo podjetniško pot začela že v 6. razredu osnovne šole, ko je staršem pomagala pri družinskem podjetju. Od takrat je izkusila vse glavne faze v podjetju – od dela v proizvodnji, administraciji, logistiki, prodaji in nabavi do dela v financah, kadrovanju in vodenja podjetja. Veliko stavi na pristne, poštene, odkrite medsebojne odnose. Danes družinsko podjetje Elvez, ki ga vodi, zaposluje 165 ljudi. Ukvarjajo se s kabelsko konfekcijo in predelavo plastičnih mas, gonilo njihovega razvoja pa je vpeljava novih naprednih tehnologij – nazadnje senzorne tehnologije.
Maja Ahac je humanitarka in predsednica društva Adra Slovenija, ki ne more razumeti nestrpnosti Slovencev do beguncev, še posebej otrok. S svojo ekipo pomaga po vsem svetu, od Burundija prek Tajske do azilnega doma v Ljubljani. Je zagovornica sodobnega pristopa pri vodenju humanitarnih organizacij. Nekdanja fizioterapevtka se je našla na področju humanitarnosti, oporo najde v družini in protestantskih vrednotah. Z Majo Ahac o aktualnih humanitarnih izzivih, slovenski (ne)strpni družbi, dobrodelnem dobičkarstvu, veri, multikulturnosti …
V zgodovini znanosti o vesolju najdemo presenetljivo malo žensk. Tudi dandanašnji je le na vsakih 9 astronomov 1 astronomka. Prof. dr. Andreja Gomboc je ena takšnih svetlih izjem, ki je svojo poklicno pot posvetila temnemu nebu, še več, rojena Prekmurka, ki predava teoretično astrofiziko na novogoriški univerzi, stanuje v Ljubljani in gostuje na liverpoolskem raziskovalnem inštitutu, se je navdušila nad zloglasnimi črnimi luknjami. Te požrejo vse, kar se znajde v njihovi bližini, naša Nedeljska gostja pa je precej bolj prizanesljive sorte …
Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015, naziv mu je podelilo cehovsko združenje, je naš gost. Sredi devetdesetih je z 18 leti vstopil v IT industrijo. Leta 2003 so Andrej Bratko, Luka Ferlan, Borut Jerič, Žiga Mahkovec in Gregor Rebolj ustanovili podjetje Klika, poznano morda najbolj po nekaj rešitvah za Slovenske železnice in Ljubjanski potniški promet, pa tudi po Trafiki, projektu, ki je omogočil branje slovenskih časopisov na mobilnih napravah. Prelomnica se je zgodila z vstopom podjetja v Sportradar, v enega vodilnih svetovnih ponudnikov športnih podatkov. O delu za svetovni trg, o tem, kako znanje slovenskih inženirjev uporabljajo po vsem svetu, pa tudi o skladu za vlaganja v mlajša podjetja Gregor Rebolj v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Njegov bogat literarni opus obsega romane, dramska besedila, kratke zgodbe, črtice in novele. Prejel je nagrado Pres?ernovega sklada, Levstikovo in Grumovo nagrado ter Glazerjevo nagrado mesta Maribor. Njegov zadnji roman 'Sebastjan in most' prepleta intimno življenjsko zgodbo graditelja najstarejšega mariborskega Starega mostu Sebastjana Gorjupa in dogodke na začetku 20. stoletja.
Erik Valenčič, novinar in avtor odmevnih dokumentarcev, je ob minulem božiču v Kurdistan odnesel tudi pozdrave mariborskega nadškofa. Je publicist, ki je izdal fiktivni roman Sence ne gorijo o levičarskem ekstremizmu. In je novinar, ki je v oddaji Koalicija sovraštva razkril delovanje slovenskih skrajno-desničarskih organizacij. Erik Valenčič v intervjuju razmišlja o ekstremizmih vseh vrst, o dogajanju na Bližnjem vzhodu, beguncih, Islamski državi, novinarstvu in o tem, zakaj je televizijo pospravil v omaro.
Prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana je kot zdravnica, vodja Endokrinološkega oddelka, profesorica in raziskovalka, malodane 30 let delo opravljala uspešno, strastno in predano, kar je zagotovo tudi dediščina njenega intenzivnega športnega življenja. Bila je učiteljica smučanja in članica jugoslovanske atletske reprezentance.
Prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana je kot zdravnica, vodja Endokrinološkega oddelka, profesorica in raziskovalka, malodane 30 let delo opravljala uspešno, strastno in predano, kar je zagotovo tudi dediščina njenega intenzivnega športnega življenja. Bila je učiteljica smučanja in članica jugoslovanske atletske reprezentance.
Marko Strle je ravnatelj Centra za korekcijo sluha in govora Portorož. Zaljubljen v življenje, spoštuje voljo do dela, ustvarjalen na več področjih, predvsem pa večen optimist. V kar koli se loti, dá celega sebe. Polovičarstva ne pozna in ga niti noče spoznati. Da bo ubral poti pedagoškega poklica je vedel že v prvem razredu. Ko ga je profesorica v 4. letniku Gimnazije opozorila, da ne gre za službo, ampak za poslanstvo, je bil le še bolj prepričan, da se odpravlja na pravo pot. Defektolog, specialni pedagog, ljubiteljski igralec in popotnik je naš nedeljski gost, s katerim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Dr. Anica Mikuš Kos je pri svojih osemdesetih letih kar štiri meseca leta 2015 preživela na misijah po svetu, kjer pomaga otrokom na vojnih območjih. Angažirala se je tudi ob begunski krizi v Sloveniji. Prepričana je, da je v Sloveniji še veliko dobrote, a da sovražni govor žal vse prevečkrat preglasi strpnost in pripravljenost pomagati. Predsednica Slovenske filantropije in upokojena otroška psihiatrinja opaža, da so našo družbo prevzele popolnoma nove vrednote: neuspeh se ne tolerira. Z Anico Mikuš Kos o begunski krizi, filantropiji, strpnosti, vrednotah, starosti, evtanaziji …
Sokrat je filozofijo opredelil za ljubezen do modrosti. Modrost pa ni samo znanje, je tudi etika, iskanje smisla, dobrega in lepega, ki odgovarja na temeljna bivanjska vprašanja. Prav to filozofija pomeni tudi Marku Uršiču. Njegov opus sega na področje logike, iz katere je doktoriral, pa tudi metafizike in filozofije religije, zadnja leta pa se posveča predvsem filozofiji narave. Pravi, da se ljudje velikokrat premalo zavedamo čudovitega dela narave in premalokrat pogledamo v nebo, v zvezde, ki se najlepše vidijo pozimi. Sam jih največkrat opazuje na Krasu, ki je poleg Ljubljane njegov dom. Tam tudi piše. Pisanje mu pomeni razvoj duha in letos je po več kot 15-ih letih pisanja izšla zadnja knjiga iz tetralogije, njegovega življenjskega dela z naslovom Štirje časi. Sam sebe vidi kot pripadnika srečne generacije, generacije 68, ki ji je bil odprt ves svet. O svetu takrat in danes, o času in filozofiji nam bo pripovedoval redni profesor na oddelku za filozofijo filozofske fakultete v Ljubljani Marko Uršič.
David Bedrač, pesnik, učitelj slovenščine na največji osnovni šoli na Ptuju, publicist in literarni mentor.
Neveljaven email naslov