Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luka Šulić in Stjepan Hauser, mlada klasično izobražena violončelista, sta januarja 2011 na Youtube straneh objavila video, v katerem odigrata svojo predelavo pesmi Michaela Jacksona Smooth Criminal na violončelih. Pet milijonov ogledov ju je v nekaj tednih izstrelilo v globalno glasbeno-medijsko kolesje.
Ponudbe so začele deževati, nekaj mesecev kasneje sta podpisala pogodbo z založbo Sony Masterworks, izdala album priredb uspešnic kot so Welcome to the Jungle, Smells Like Teen Spirit, Use Somebody, Where the Streets Have No Name. Na njuno veliko presenečenje sta dobila tudi osebni klic Eltona Johna, s katerim sta bila pol leta zatem že na koncertni turneji.
Bliskovitemu skoku iz sveta klasične glasbe, v katerega sta z violončeloma vstopila v zgodnjem otroštvu, Luka v Mariboru, Stjepan v Puli, so sledili številni nastopi v oddajah največjih televizijskih hiš, tudi v Tonight Show with Jay Leno na ameriški mreži NBC.
Njuno ime 2Cellos postaja sinonim za energičen preplet pop-rock glasbe, ki ji, kot pravi Luka, "dajeta klasično dimenzijo skozi igranje in inštrument". Gre še za enega v nizu fenomenov tako imenovane crossover glasbe, vendar se ne postavljata v niz z Vanesso Mae, Maksimom Mrvico, godalnim kvartetom Bond, katerih glasbo označujeta za banalno.
"Ta glasba se povečini dela na poceni, kičast način, brez emocij, brez energije. To je napačna promocija klasične glasbe. Tej glasbi se prav sliši, da je narejena s ciljem na lažji način priti do denarja. Vzamejo klasično mojstrovino, ji dodajo techno beat in kopico efektov. Gre bolj za šov kot kaj drugega. Najini aranžmaji pa so tehnično precej zahtevni."
Sama sta imela drugačno idejo, da bi v glasbenem svetu namreč nekaj zares spremenila. Dober primer prepletanja glasbenih svetov je zanju ameriški violončelist kitajskega porekla Yo Yo Ma ali pa kitajski pianist Lang Lang.
Za Mstislava Rostropoviča, velikega ruskega violončelista, pravita, da je bil kralj, karizmatična osebnost. Za violončelo je v zgodovini naredil največ. To je namreč inštrument, ki je najbliže človeškemu glasu, zelo dobro izraža čustva in ima brezmejen izrazni razpon.
Nadarjena violončelista sta žela številne uspehe na mednarodnih klasičnih tekmovanjih, Luka je denimo leta 2009 zmagal na velikem evropskem tekmovanju violončelistov Lutoslawski v Varšavi. Šulić je, med drugim, študiral na Royal Academy of Music, Hauser pa na Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopala sta že v eminentnih dvoranah Royal Albert Hall, Wigmoure Hall, Concertgebouw, Musikverein, a sta se, pravita, največ naučila v Zagrebu oziroma na Reki.
Svet klasične glasbe, kot da jima je postal pretesen: "V klasični glasbi ni demokracije, v ničemer ni odvisna od tega, koliko ljudi jo posluša. Kariero gradiš na podlagi osebnih kontaktov z dirigenti, umetniškimi vodji."
Glasbena oprema tokratne oddaje Nedeljski gost:
862 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Luka Šulić in Stjepan Hauser, mlada klasično izobražena violončelista, sta januarja 2011 na Youtube straneh objavila video, v katerem odigrata svojo predelavo pesmi Michaela Jacksona Smooth Criminal na violončelih. Pet milijonov ogledov ju je v nekaj tednih izstrelilo v globalno glasbeno-medijsko kolesje.
Ponudbe so začele deževati, nekaj mesecev kasneje sta podpisala pogodbo z založbo Sony Masterworks, izdala album priredb uspešnic kot so Welcome to the Jungle, Smells Like Teen Spirit, Use Somebody, Where the Streets Have No Name. Na njuno veliko presenečenje sta dobila tudi osebni klic Eltona Johna, s katerim sta bila pol leta zatem že na koncertni turneji.
Bliskovitemu skoku iz sveta klasične glasbe, v katerega sta z violončeloma vstopila v zgodnjem otroštvu, Luka v Mariboru, Stjepan v Puli, so sledili številni nastopi v oddajah največjih televizijskih hiš, tudi v Tonight Show with Jay Leno na ameriški mreži NBC.
Njuno ime 2Cellos postaja sinonim za energičen preplet pop-rock glasbe, ki ji, kot pravi Luka, "dajeta klasično dimenzijo skozi igranje in inštrument". Gre še za enega v nizu fenomenov tako imenovane crossover glasbe, vendar se ne postavljata v niz z Vanesso Mae, Maksimom Mrvico, godalnim kvartetom Bond, katerih glasbo označujeta za banalno.
"Ta glasba se povečini dela na poceni, kičast način, brez emocij, brez energije. To je napačna promocija klasične glasbe. Tej glasbi se prav sliši, da je narejena s ciljem na lažji način priti do denarja. Vzamejo klasično mojstrovino, ji dodajo techno beat in kopico efektov. Gre bolj za šov kot kaj drugega. Najini aranžmaji pa so tehnično precej zahtevni."
Sama sta imela drugačno idejo, da bi v glasbenem svetu namreč nekaj zares spremenila. Dober primer prepletanja glasbenih svetov je zanju ameriški violončelist kitajskega porekla Yo Yo Ma ali pa kitajski pianist Lang Lang.
Za Mstislava Rostropoviča, velikega ruskega violončelista, pravita, da je bil kralj, karizmatična osebnost. Za violončelo je v zgodovini naredil največ. To je namreč inštrument, ki je najbliže človeškemu glasu, zelo dobro izraža čustva in ima brezmejen izrazni razpon.
Nadarjena violončelista sta žela številne uspehe na mednarodnih klasičnih tekmovanjih, Luka je denimo leta 2009 zmagal na velikem evropskem tekmovanju violončelistov Lutoslawski v Varšavi. Šulić je, med drugim, študiral na Royal Academy of Music, Hauser pa na Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopala sta že v eminentnih dvoranah Royal Albert Hall, Wigmoure Hall, Concertgebouw, Musikverein, a sta se, pravita, največ naučila v Zagrebu oziroma na Reki.
Svet klasične glasbe, kot da jima je postal pretesen: "V klasični glasbi ni demokracije, v ničemer ni odvisna od tega, koliko ljudi jo posluša. Kariero gradiš na podlagi osebnih kontaktov z dirigenti, umetniškimi vodji."
Glasbena oprema tokratne oddaje Nedeljski gost:
Norveški režiser in umetnik Morten Traavik deluje v mednarodnem prostoru in se izraža v zelo širokem spektru umetniških žanrov. Večkrat je razburil svetovno javnost. Tako je organiziral lepotna tekmovanja za preživele žrtve zemeljskih min v Angoli in Kambodži, znan pa je predvsem po številnih kontroverznih sodelovanjih s severno korejskimi umetniki. Tako je bilo tudi v primeru s skupino Laibach, s katero se je podal v Severno Korejo in posnel dokumentarni film Dan Osvoboditve.
Na vreme se vsi spoznamo? Nekateri pa se celo res. Med njimi je zagotovo Jure Jerman, meteorolog, vodja sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske modele pri Agenciji republike Slovenije za okolje. Nekdanji uspešni jadralec, ki mu sicer ni uspelo prijadrati do olimpijskih iger v Barceloni, je slovenski oče modela Aladin.
Nedeljski gost Vala 202 je bil umetnik, mojster fotografije, fotoreporter, ki je zabeležil tudi burna leta razpada prejšnje države, osamosvajanja in osamosvojitve, pesnik in pripovednik z mariborskega Lenta: Tone Stojko. Na radijski način ga je fotografirala Tatjana Pirc.
Profesor doktor Edvard Kolar je kljub dejstvu, da je v zadnjih petih letih kot generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije in pred tem direktor direktorata za šport opravljal najpomembnejši operativni športni funkciji v državi, javnosti dokaj neznan. Še najbolj se je Slovencem vtisnil v spomin kot dolgoletni trener telovadca Mitje Petkovška, v tej vlogi je preživel kar 23 let. In to je res dolgo obdobje, sploh zanj, saj v zadnjem obodbju na nobeni funkciji ni zdržal več kot dve leti. Verjetno bo od 1. Septembra naprej drugače, takrat bo namreč postal predsednik uprave Športne loterije.
Evropski parlament ga je konec minulega leta postavil na vrh generalnega direktorata za prevajanje.
“Vino je moj vsakdanji kruh, vino je moj talent, realizacija mojih sanj”, pravi Primož Lavrenčič, ki je raziskovalno delo na univerzi zamenjal za iskanje pravih poti na Posestvu Burja. Prisega na avtohtone sorte in na tradicionalen, okolju prijazen način predelave vina. Z navdušenjem govori o družinskem kmetovanju, o tem, da je narava tista, ki opredeli vino, mimogrede pa se dotakne tudi problemov: “država mi je velikodušno pomagala in mi z zavlačevanjem sprejetja prostorskega načrta dala na razpolago šest let, da sem projekt tehnološko izpilil do (skoraj) popolnosti”. O Burji, avtohtonih sortah, priložnostih slovenskih vinarjev, pa tudi o izkušnjah v tujini, glasbi in preplezanih stenah, vinar Primož Lavrenčič.
Matjaž Kek se je po več kot zasluženem dopustu vrnil na kraj zločina, kjer je nekaj tednov prej osvojil hrvaško nogmoetno prvenstvo. Matjaž Kek je nedeljski gost Vala 202.
Grška poslanka v Evropskem parlamentu Kostadinka Kuneva je 53-letna Bolgarka, ki se je leta 2001 odselila v Grčijo, kjer je Kostadinka postala Konstantina. Zgodovinarka in etnografinja Kuneva se je zaposlila kot čistilka. Zaradi vse slabših delovnih razmer v podjetju pa je postala sindikalna aktivistka, neizprosna na pogajanjih z delodajalcem in dejavna v vodstvu novoustanovljenega sindikata gospodinjskih pomočnic, pomočnikov, čistilk in čistilcev. Ker je bila izvoljena v vodstvo sindikata, je delodajalec ni mogel odpustiti, ponudili so ji tudi visok položaj v podjetju, a ga ni sprejela, ker je vedela, da jo želijo s tem utišati. Ker poskusi podkupovanja, pa tudi groženj in pritiskov niso uspeli, so želeli z njo opraviti na najbolj brutalen način. Zaradi njene sindikalne dejavnosti so jo pred devetimi leti neznanci v predmestju Aten polili z žveplovo kislino. Napad je komajda preživela, zaradi hudih opeklin je oslepela na eno oko, posledice ima na dihalih in na koži.
S srebrno veleslalomsko kolajno na domačih igrah v Sarajevu se je Jure Franko za vedno vpisal v jugoslovanske in slovenske športne anale, saj je je bilo to prvo odličje zimskih olimpijskih iger v zgodovini nekdanje države. A ta uspeh je bil le odskočna deska za uspešno poslovno kariero, ki jo je zastavil v Združenih državah in na Japonskem.
Na zadnji dan Tedna gozdov je Damjan Zorc na Val 202 povabil novega direktorja Slovenskih državnih gozdov.
'Besedilo pesmi naj bo blagor in ne pokora, glasba pa užitek in ne kazen!' To ni definicija šansona, je pa primeren približek, pravi Vita Mavrič, prva dama in hkrati mama šansona pri nas, te posebne in samosvoje glasbene zvrsti. Zadnja tri desetletja je kot umetniška vodja Cafe teatra in festivala La Vie en Rose obujala žlahtno tradicijo glasbenega gledališča, v nenehnem iskanju pozabljenih fragmentov poezije in glasbe ter iskanju novih poti, talentov in izrazov pa skrbela, da šanson v Sloveniji ni izumrl.
Ivica Kostelić, smučarski šampion, dobitnik velikega kristalnega globusa, nosilec štirih srebrnih olimpijskih kolajn, treh s svetovnih prvenstev, zmagovalec na 26-ih tekmah v svetovnem pokalu, na drugi strani pa intelektualec, diplomirani zgodovinar, pisec pesmi, potapljač, avanturist in kitarist je bil tokratni Nedeljski gost. V slovenščini, ker pravi, da s tem dokazuje spoštovanje do Slovenije in nacionalnega radia, je najprej spregovoril o neverjetni avanturi na Grenlandiji, ki sta jo z Gorenjcem Mihom Podgornikom nedavno prehodila s smučmi. Posledice so kar hude, Miha se še vedno bori za enega od prstov, Ivica pa na Reki zaradi ozeblin obiskuje terapije v hiperbarični komori.
Paradentolog in predavatelj, ki že dvajset let raziskuje in predava uporabo laserske tehnologije pri zdravljenju paradentalnih bolezni. Njegovo življenje je razpeto med znanstjo, pacienti in študenti, prosti čas pa preživi v stiku z naravo, z urejanjem vrta ali z delom na polju, ki ga je vzljubil že v rani mladosti.
“Pravilno in zakonito želimo rešiti čimveč zadev v čim krajšem času,” pravi Ana Jaklič, predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Doseganje tega cilja pa ni lahko, saj sodišče, ki ima 27 sodnic in sodnikov, na leto dobi tudi do tri tisoč socialnopravnih zadev, delovnopravnih pa včasih celo štiri tisoč.
Transparentna komunikacija, spoštljiv odnos do zaposlenih, nagrajevanje inovativnosti – vse to v vodenje vključuje Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, letošnji nagrajenec Gospodarske zbornice.
Nedeljski gost prihaja iz najmlajše države na svetu, dobrih 5 let stare Republike Južni Sudan, ki se je že takoj po rojstvu iz ene državljanske vojne vrgla v drugo. Kon Victor Dimo je 40-letnik, zagrizen demokrat, politični aktivist in humanitarni delavec, ki je pred dnevi obiskal slovenski in evropski parlament. Politikom je poročal o nevzdržnih razmerah na njegovem koncu Južnega Sudana, o genocidu, ki ga izvaja njihova lastna vlada – in seveda tudi o katastrofalni lakoti, ki milijonom grozi s smrtjo. Pa bi lahko bilo vse drugače, saj ima, v nasprotju s splošnim mnenjem, Južni Sudan vse možnosti za hiter razvoj in uspešno samopreskrbo.
Andrew Feinstein je nekdanji južnoafriški politik, ki se je namesto uživanja privilegijev na podlagi barve svoje kože že v mladosti odločil za boj proti rasističnemu zatiranju in sodelovanje z Nelsonom Mandelo. Danes opozarja na grozodejstva globalne trgovine z orožjem in razkriva, da je skoraj vedno povezana s korupcijo. Med drugim je ustanovitelj protikorupcije organizacije s sedežem v Londonu Corruption Watch, ki preiskuje korupcijo svetovne trgovine z orožjem. Ob pomoči medijskih partnerjev po vsem svetu komisija izsledke svojih preiskav tudi javno objavlja, s čimer želi doseči zakonodajne spremembe, ki bi izboljšale regulacijo trgovine z orožjem. Z ekipo preiskovalcev je leta 2011 izdal knjigo The Shadow World, na podlagi katere je nastal film Vojna v senci, ki so ga predvajali na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma. Z Andrewom Feinsteinom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Svetovna smukaška prvakinja, dobitnica malega smukaškega in kombinacijskega globusa, druga v superveleslalomskem seštevku in predvsem druga smučarka sezone svetovnega pokala, 7 zmag, 13 stopničk – vse to in še veliko več je Ilka Štuhec, tokratna nedeljska gostja Vala 202. Med drugim je spregovorila o provokativnih fotografijah, ki navdušujejo njene sledilce na socialnih omrežjih.
Da se greh pove, grešnika pa ne, rad reče Pavel Medvešček, mož številnih zanimanj, ki je, ko je bil zaposlen v Novogoriškem zavodu za spomeniško varstvo na terenu ob rednem delu zbiral tudi številne zgodbe ljudi, nekoč živečih po primorskih vaseh. Zaupali so se mu tudi staroverci, ki so v Posočju ohranjali stara predkrščanska verovanja in živeli zavezani naravi. Njihovo skrivnost in izročilo je Pavel po oglarski prisegi varoval kar nekaj desetletij. Po letu 2007, ko so bili lunini krajci spet obrnjeni proti Zemlji, pa je vse to zapisal v knjigi Iz nevidne strani neba. Še vedno piše, trenutno ga zaposluje izročilo vedeževalk, a, kot pravi sam, ima zapiskov doma cel kup. Pavel Medvešček pa ni le izjemen zapisovalec nesnovne ljudske dediščine Goriške in severne Primorske – za svoje delo je leta 2015 prejel tudi Štrekljevo nagrado. Je tudi grafik, slikar in član Društva likovnih umetnikov Slovenije.
Na čelu Instituta Jožef Stefan, kjer je ustvaril svojo kariero, je že tretji mandat, mednarodno veljavo dobi z raziskavami v robotiki, muza je njegovo osnovno vodilo, ki poganja ustvarjalnost v znanosti in umetnosti. Jadran Lenarčič je doktor elektrotehniških znanosti, univerzitetni predavatelj, raziskovalec in slikar.
Neveljaven email naslov