Urbanist Tom Rye opaža, da je v Sloveniji avtomobil v zelo kratkem času postal pomemben del posameznikovega življenja. Vse to pripisuje odločitvam o prometnih politikah po koncu Jugoslavije, ki so spodbujale vožnjo z avtomobilom.

Ko so avtomobilske gneče spet postale problematične, pa smo se reševanja lotili z gradnjo dragih cest, mostov in druge infrastrukture. Trajnostno načrtovanje, nasprotno, uvaja postopne in poceni korake brez novih posegov v prostor.

Avtomobila nimate v genih

Po koncu Jugoslavije je bilo v Sloveniji sprejetih vrsta odločitev, ki so spodbujale lastništvo avtomobilov, olajšale nakup in podpirale gradnjo novih cest. Vse to je vplivalo na življenjski slog in odnos do avtomobilov.

#NG Tom Rye: Ko prideš v Slovenijo, hitro opaziš, da je avtomobil v zelo kratkem času postal ljudem zelo pomemben. bit.ly/zM8Css

— Val 202 (@Val202) March 25, 2012

Podobno so Danci in Nizozemci razmišljali pred pol stoletja, v času hitre motorizacije.

Nato so začeli sprejemati ukrepe, ki so del mestnih površin odvzeli avtomobilom in jih vrnili ljudem na kolesih in nogah.

»Ne mislite si, da ste vezani na avtomobile in da tega pač ni mogoče spremeniti.«

Generalni direktorat za okolje ne podpira trajnostne mobilnosti

Profesor prometnih politik in upravljanja mobilnosti Tom Rye prizna, da je njegov ogljični odtis zaradi pogostih potovanj nad povprečjem. Presenečen pa je, da evropske inštitucije v praksi niso naklonjene trajnostni mobilnosti in uporabi novih tehnologij, ki manjšajo potrebe po potovanju.

Primer je Generalni direktorat Evropske komisije za okolje, ki ga je povabil med sodnike pri nagradah evropskega tedna mobilnosti. Ko so ga za sodelovanje prosili tretjič, je predlagal, da bi na zaključni razpravi o zmagovalcih sodeloval prek Skypa in se tako izognil enodnevnemu potovanju v Bruselj.

"Z generalnega direktorata Evropske komisije za okolje so mi sporočili: "Ne, radi bi, da pridete osebno". Za to ni bilo nobenega dobrega razloga. Nekatere je še vedno strah tehnologij, ki jih še nikoli niso preizkusili, ali pa menijo, da bo šlo kaj narobe."

Trajnostno načrtovanje: Stop, tega ni treba graditi!

Tradicionalno načrtovanje ali inženiring po navadi pomeni graditev velikih infrastruktur. Briljantno pri trajnostnem načrtovanju mobilnosti pa je, da novih infrastruktur ni treba graditi. Stanje lahko spremenimo že z majhnimi koraki. V Koebenhavnu so število parkirišč v središču mesta zmanjševali počasi.

"Ne gre za pristop velikega poka, ampak za majhne korake, ki tudi niso nepovratni. Če je nasprotovanje veliko ali če tak ukrep res razmere le še poslabša, potem – dobro – parkirišča pač vrnete."

V Ljubljani se stvari dogajajo hitro, ocenjuje Rye, čeprav to ni nujno dobro. Za primer navaja nov most čez Ljubljanico pri Cukrarni. Meni, da se tu ni razmišljalo o majhnih korakih, ki bi reševali problem.

"Tisti, ki so iskali rešitve, so videli le luknjo v obroču okoli Ljubljane, ki jo je treba zapolniti. To pa ni trajnostno načrtovanje mobilnosti."

Rye: Novi most čez Ljubljanico ni trajnostno načrtovanje mobilnosti. Rešitev nivedno gradnja, ampak drugi, postopni in poceni koraki. #ng

— Val 202 (@Val202) March 25, 2012

Trajnostna mobilnost išče alternativne, poceni in postopne rešitve, pri nas – pa tudi drugod po svetu – pa reševalci prometnih zagat največkrat ugotovijo, da "bo tu treba nekaj zgraditi".

"Ne, stop! Tega ni treba graditi!"

Slovenija je draga

Edinburgh s pol milijona prebivalcev velja za eno najdražjih mest v Veliki Britaniji. Kljub temu Rye meni, da je življenje v Sloveniji dražje. V Edinbourghu, kjer živi, so cenejša stanovanja, pa tudi druge življenjske potrebščine – razen sadja in zelenjave.

"Mislim, da bi moral v Sloveniji za enak standard bivanja kot v Veliki Britaniji ali na Švedskem, zaslužiti več kot tam. To se mi zdi nekoliko nenavadno. Vem, da je Slovenija revnejša. To mora pomeniti, da je tukaj življenje za veliko ljudi – hud finančni zalogaj."

Tom Rye predava na Univerzi Napier v Edinburghu, kmalu pa se bo preselil v Lund in na tamkajšnjo univerzo.