Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Borut Činč

24.05.2015


Borut Činč: "Buldožerji nismo nikoli rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."

"Čez sedem Svetlobnih let še Buldožer prav pride," tako je nastala domača glasbena legenda. "Rinež" je sicer prevelik za naš studio, prišla pa je ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.

"Ko se je pojavil Elvis Presley, mi je glasba podzavestno zlezla pod kožo. Fajn se mi je zdej ta ritem, ta sound."

Boruta Činča so imenovali tudi B. B. Činč, po legendarnem B. B. Kingu. Glasba je Činča spremljala že od malih nog. "Oče je vodil tamburaški orkester na šoli, jaz sem raziskoval te zvoke, tako nekako sem padel v ta zvočni svet. Bil sem priden študent, bil sem štiri leta na muzikologiji na Filozofski fakulteti tudi demonstrator. Po diplomi sem imel možnost postati asistent. Ponudili so mi profesorsko kariero, ki pa mi ni preveč dišala, ker sem bil roker po duši."

To, da so peli v srbo-hrvaščini, ima čisto svoje razloge. Prej so se imenovali Sedem svetlobnih let, imeli so material za ploščo, v Gledališču Glej, ki je bil takrat na Poljanah, so imeli koncert.

"Prišli so nas poslušati vsi iz stroke, tudi Mojmir Sepe, ki je bi takrat vodja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Dogovorili smo se za snemanje plošče, vendar so nas hoteli 'popeglat'. Mi nismo pristali na to in zato tudi plošča ni bila nikoli posneta."

Potem so se spoznali z Markom Brecljem in posneli skladbo Hišar Rogač, ki pa ni izšla, ker so peli v slovenščini. Zato so se leta 1975 odločili, da bodo snemali v srbo-hrvaščini, saj slovenščine na jugu niso razumeli. "Takrat smo dobili ponudbo z RTV Beograd in tako smo izdali ploščo."

Pljuni istini v oči je genialna plošča, ki bo decembra praznovala 40 obletnico. "To, kar se je okrog nas dogajalo, in ta ekipa ljudi, ki se je okrog nas gibala, mi smo skupaj ustvarili en film. Iz tega druženja je izšla ta plošča, ta naš film, ki ni bil povezan z zunanjimi vzori." Z naslednjima dve ploščama Zabranjeno plakatirati in Živi, bili, pa vidjeli so postajali vedno bolj nenavadni.

"Najbolj nesmiselno bi bilo ponavljanje prve plošče. Drugo ploščo smo zastavili bolj 'bendovsko' - šlo je za ideje, ki so trenutno nastale, kritiki so rekli, da smo šli bolj v komercialne vode. Mi smo v skladbah zajeli deset žanrov. Seveda se takrat nismo mogli izogniti tudi disko popu, nikoli pa nismo bili komercialni."

Buldožerje so na začetku primerjali s Pink Floydi, pa Fankom Zappo. "Na nas niso vplivali drugi glasbeni izvajalci. Mi smo se 'zezali' iz mentalitet okrog nas. Prva plošča je bila konceptualna, na njej se znajde tudi zvok bruhanja - to je bilo načrtno opijanje. Ko sem po bruhanju prišel iz stranišča, so vsi rekli, da je to bruhanje prave dolžine in gre na ploščo."

Poleg godbarske dejavnosti ima tudi producentsko dejavnost. Nima zadržkov igrati s komerkoli, čeprav se je vedno opredelil za rokerja. "Res je, da je bila večina glasbe, ki sem jo snemal in produciral, del mene - imam jo rad. Ko pa imaš studio, moraš biti tudi profesionalec, in kot profesionalec moraš sprejeti kogar koli iz katerega koli žanra."

Po uspehu prvih dveh albumov je pevec Buldožerjev Marko Brecelj skupino zapustil. Sam je dejal, da se je to zgodilo, ker se njegova pot ni skladala s potjo ostalih članov benda. Drugi so bili za velike dvorane in gostovanja z avioni. On je pa ostal neumen in še zdaj proti vetru 'ščije'.

"Poznam ta odgovor, našel si je uteho sam v sebi, da je odšel iz Buldožerjev. Verjetno še sam ne ve, zakaj je odšel iz benda. Skupino je zapustil med snemanjem filmske glasbe za Živi, bili, pa vidjeli. Zanimivo je, da je ravno on uredil to sodelovanje. Pri snemanju plošče Izlog jeftinih slatkiša je sredi dela prišel na vajo in rekel, da nas zapušča."

Po 40 letih se člani benda še vedno družijo, igrajo pa zelo redko. Borut Činč si želi, da bi se Buldožerji še pojavljali na odru. "Če bi se jaz odločal, ne bi nikoli nehali igrati. S fanti se najboljše počutim, veže nas veliko skupnih stvari. Nikoli nismo rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."


Nedeljski gost

865 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Borut Činč

24.05.2015


Borut Činč: "Buldožerji nismo nikoli rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."

"Čez sedem Svetlobnih let še Buldožer prav pride," tako je nastala domača glasbena legenda. "Rinež" je sicer prevelik za naš studio, prišla pa je ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.

"Ko se je pojavil Elvis Presley, mi je glasba podzavestno zlezla pod kožo. Fajn se mi je zdej ta ritem, ta sound."

Boruta Činča so imenovali tudi B. B. Činč, po legendarnem B. B. Kingu. Glasba je Činča spremljala že od malih nog. "Oče je vodil tamburaški orkester na šoli, jaz sem raziskoval te zvoke, tako nekako sem padel v ta zvočni svet. Bil sem priden študent, bil sem štiri leta na muzikologiji na Filozofski fakulteti tudi demonstrator. Po diplomi sem imel možnost postati asistent. Ponudili so mi profesorsko kariero, ki pa mi ni preveč dišala, ker sem bil roker po duši."

To, da so peli v srbo-hrvaščini, ima čisto svoje razloge. Prej so se imenovali Sedem svetlobnih let, imeli so material za ploščo, v Gledališču Glej, ki je bil takrat na Poljanah, so imeli koncert.

"Prišli so nas poslušati vsi iz stroke, tudi Mojmir Sepe, ki je bi takrat vodja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Dogovorili smo se za snemanje plošče, vendar so nas hoteli 'popeglat'. Mi nismo pristali na to in zato tudi plošča ni bila nikoli posneta."

Potem so se spoznali z Markom Brecljem in posneli skladbo Hišar Rogač, ki pa ni izšla, ker so peli v slovenščini. Zato so se leta 1975 odločili, da bodo snemali v srbo-hrvaščini, saj slovenščine na jugu niso razumeli. "Takrat smo dobili ponudbo z RTV Beograd in tako smo izdali ploščo."

Pljuni istini v oči je genialna plošča, ki bo decembra praznovala 40 obletnico. "To, kar se je okrog nas dogajalo, in ta ekipa ljudi, ki se je okrog nas gibala, mi smo skupaj ustvarili en film. Iz tega druženja je izšla ta plošča, ta naš film, ki ni bil povezan z zunanjimi vzori." Z naslednjima dve ploščama Zabranjeno plakatirati in Živi, bili, pa vidjeli so postajali vedno bolj nenavadni.

"Najbolj nesmiselno bi bilo ponavljanje prve plošče. Drugo ploščo smo zastavili bolj 'bendovsko' - šlo je za ideje, ki so trenutno nastale, kritiki so rekli, da smo šli bolj v komercialne vode. Mi smo v skladbah zajeli deset žanrov. Seveda se takrat nismo mogli izogniti tudi disko popu, nikoli pa nismo bili komercialni."

Buldožerje so na začetku primerjali s Pink Floydi, pa Fankom Zappo. "Na nas niso vplivali drugi glasbeni izvajalci. Mi smo se 'zezali' iz mentalitet okrog nas. Prva plošča je bila konceptualna, na njej se znajde tudi zvok bruhanja - to je bilo načrtno opijanje. Ko sem po bruhanju prišel iz stranišča, so vsi rekli, da je to bruhanje prave dolžine in gre na ploščo."

Poleg godbarske dejavnosti ima tudi producentsko dejavnost. Nima zadržkov igrati s komerkoli, čeprav se je vedno opredelil za rokerja. "Res je, da je bila večina glasbe, ki sem jo snemal in produciral, del mene - imam jo rad. Ko pa imaš studio, moraš biti tudi profesionalec, in kot profesionalec moraš sprejeti kogar koli iz katerega koli žanra."

Po uspehu prvih dveh albumov je pevec Buldožerjev Marko Brecelj skupino zapustil. Sam je dejal, da se je to zgodilo, ker se njegova pot ni skladala s potjo ostalih članov benda. Drugi so bili za velike dvorane in gostovanja z avioni. On je pa ostal neumen in še zdaj proti vetru 'ščije'.

"Poznam ta odgovor, našel si je uteho sam v sebi, da je odšel iz Buldožerjev. Verjetno še sam ne ve, zakaj je odšel iz benda. Skupino je zapustil med snemanjem filmske glasbe za Živi, bili, pa vidjeli. Zanimivo je, da je ravno on uredil to sodelovanje. Pri snemanju plošče Izlog jeftinih slatkiša je sredi dela prišel na vajo in rekel, da nas zapušča."

Po 40 letih se člani benda še vedno družijo, igrajo pa zelo redko. Borut Činč si želi, da bi se Buldožerji še pojavljali na odru. "Če bi se jaz odločal, ne bi nikoli nehali igrati. S fanti se najboljše počutim, veže nas veliko skupnih stvari. Nikoli nismo rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."


28.10.2012

Mira Delavec, doktorica literarnih ved, profesorica slovenščine in zgodovine

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.10.2012

Nataša Prosenc Stearns, video umetnica in režiserka, ki živi in ustvarja v Los Angelsu

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


14.10.2012

Inženir, doktor France Rode

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


07.10.2012

prof.dr. Uroš Ahčan

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.09.2012

Nevenka Koprivšek, igralka, producentka in pedagoginja, direktorica zavoda Bunker in festivala Mladi levi

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.09.2012

doc dr. Aleksander Zadel

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.09.2012

Bert Pribac, pesnik, pisatelj, prevajalec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.09.2012

Zdravko Čolić

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.09.2012

Patrick Schumacher, britanski arhitekt nemškega rodu, eden vodilnih protagonistov razvoja arhitekture na svetu

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


26.08.2012

Zmago Skobir, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


19.08.2012

Jadran Sterle, novinar urednik, prevajalec in avtor mnogih dokumentarnih filmov

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


22.07.2012

dr. Janez Kocijančič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


15.07.2012

Marjana Hönigsfeld Adamič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


08.07.2012

Niki Lauda, nekdanji avstrijski dirkač, danes 63-letni televizijski komentator

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


01.07.2012

Milena Zupančič, gledališka in filmska igralka, ki je v slovenskem in jugoslovanskem gledališču in filmu ustvarila številne nepozabne vloge . . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


24.06.2012

Anže Kopitar, hokejist. Pri 24-ih je uresničil svoj moto "živeti sanje" in zdaj jih res živi, z njim pa tudi hokejska Slovenija . . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


17.06.2012

Ivo Boscarol, letalec, poslovnež, politik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


10.06.2012

Bogdana Herman

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


03.06.2012

Dr. Anton Mavretič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.05.2012

Boštjan Videmšek, poročevalec Dela, s svetovnih kriznih žarišč

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 30 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov