Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Borut Činč

24.05.2015


Borut Činč: "Buldožerji nismo nikoli rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."

"Čez sedem Svetlobnih let še Buldožer prav pride," tako je nastala domača glasbena legenda. "Rinež" je sicer prevelik za naš studio, prišla pa je ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.

"Ko se je pojavil Elvis Presley, mi je glasba podzavestno zlezla pod kožo. Fajn se mi je zdej ta ritem, ta sound."

Boruta Činča so imenovali tudi B. B. Činč, po legendarnem B. B. Kingu. Glasba je Činča spremljala že od malih nog. "Oče je vodil tamburaški orkester na šoli, jaz sem raziskoval te zvoke, tako nekako sem padel v ta zvočni svet. Bil sem priden študent, bil sem štiri leta na muzikologiji na Filozofski fakulteti tudi demonstrator. Po diplomi sem imel možnost postati asistent. Ponudili so mi profesorsko kariero, ki pa mi ni preveč dišala, ker sem bil roker po duši."

To, da so peli v srbo-hrvaščini, ima čisto svoje razloge. Prej so se imenovali Sedem svetlobnih let, imeli so material za ploščo, v Gledališču Glej, ki je bil takrat na Poljanah, so imeli koncert.

"Prišli so nas poslušati vsi iz stroke, tudi Mojmir Sepe, ki je bi takrat vodja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Dogovorili smo se za snemanje plošče, vendar so nas hoteli 'popeglat'. Mi nismo pristali na to in zato tudi plošča ni bila nikoli posneta."

Potem so se spoznali z Markom Brecljem in posneli skladbo Hišar Rogač, ki pa ni izšla, ker so peli v slovenščini. Zato so se leta 1975 odločili, da bodo snemali v srbo-hrvaščini, saj slovenščine na jugu niso razumeli. "Takrat smo dobili ponudbo z RTV Beograd in tako smo izdali ploščo."

Pljuni istini v oči je genialna plošča, ki bo decembra praznovala 40 obletnico. "To, kar se je okrog nas dogajalo, in ta ekipa ljudi, ki se je okrog nas gibala, mi smo skupaj ustvarili en film. Iz tega druženja je izšla ta plošča, ta naš film, ki ni bil povezan z zunanjimi vzori." Z naslednjima dve ploščama Zabranjeno plakatirati in Živi, bili, pa vidjeli so postajali vedno bolj nenavadni.

"Najbolj nesmiselno bi bilo ponavljanje prve plošče. Drugo ploščo smo zastavili bolj 'bendovsko' - šlo je za ideje, ki so trenutno nastale, kritiki so rekli, da smo šli bolj v komercialne vode. Mi smo v skladbah zajeli deset žanrov. Seveda se takrat nismo mogli izogniti tudi disko popu, nikoli pa nismo bili komercialni."

Buldožerje so na začetku primerjali s Pink Floydi, pa Fankom Zappo. "Na nas niso vplivali drugi glasbeni izvajalci. Mi smo se 'zezali' iz mentalitet okrog nas. Prva plošča je bila konceptualna, na njej se znajde tudi zvok bruhanja - to je bilo načrtno opijanje. Ko sem po bruhanju prišel iz stranišča, so vsi rekli, da je to bruhanje prave dolžine in gre na ploščo."

Poleg godbarske dejavnosti ima tudi producentsko dejavnost. Nima zadržkov igrati s komerkoli, čeprav se je vedno opredelil za rokerja. "Res je, da je bila večina glasbe, ki sem jo snemal in produciral, del mene - imam jo rad. Ko pa imaš studio, moraš biti tudi profesionalec, in kot profesionalec moraš sprejeti kogar koli iz katerega koli žanra."

Po uspehu prvih dveh albumov je pevec Buldožerjev Marko Brecelj skupino zapustil. Sam je dejal, da se je to zgodilo, ker se njegova pot ni skladala s potjo ostalih članov benda. Drugi so bili za velike dvorane in gostovanja z avioni. On je pa ostal neumen in še zdaj proti vetru 'ščije'.

"Poznam ta odgovor, našel si je uteho sam v sebi, da je odšel iz Buldožerjev. Verjetno še sam ne ve, zakaj je odšel iz benda. Skupino je zapustil med snemanjem filmske glasbe za Živi, bili, pa vidjeli. Zanimivo je, da je ravno on uredil to sodelovanje. Pri snemanju plošče Izlog jeftinih slatkiša je sredi dela prišel na vajo in rekel, da nas zapušča."

Po 40 letih se člani benda še vedno družijo, igrajo pa zelo redko. Borut Činč si želi, da bi se Buldožerji še pojavljali na odru. "Če bi se jaz odločal, ne bi nikoli nehali igrati. S fanti se najboljše počutim, veže nas veliko skupnih stvari. Nikoli nismo rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."


Nedeljski gost

865 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Borut Činč

24.05.2015


Borut Činč: "Buldožerji nismo nikoli rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."

"Čez sedem Svetlobnih let še Buldožer prav pride," tako je nastala domača glasbena legenda. "Rinež" je sicer prevelik za naš studio, prišla pa je ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.

"Ko se je pojavil Elvis Presley, mi je glasba podzavestno zlezla pod kožo. Fajn se mi je zdej ta ritem, ta sound."

Boruta Činča so imenovali tudi B. B. Činč, po legendarnem B. B. Kingu. Glasba je Činča spremljala že od malih nog. "Oče je vodil tamburaški orkester na šoli, jaz sem raziskoval te zvoke, tako nekako sem padel v ta zvočni svet. Bil sem priden študent, bil sem štiri leta na muzikologiji na Filozofski fakulteti tudi demonstrator. Po diplomi sem imel možnost postati asistent. Ponudili so mi profesorsko kariero, ki pa mi ni preveč dišala, ker sem bil roker po duši."

To, da so peli v srbo-hrvaščini, ima čisto svoje razloge. Prej so se imenovali Sedem svetlobnih let, imeli so material za ploščo, v Gledališču Glej, ki je bil takrat na Poljanah, so imeli koncert.

"Prišli so nas poslušati vsi iz stroke, tudi Mojmir Sepe, ki je bi takrat vodja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Dogovorili smo se za snemanje plošče, vendar so nas hoteli 'popeglat'. Mi nismo pristali na to in zato tudi plošča ni bila nikoli posneta."

Potem so se spoznali z Markom Brecljem in posneli skladbo Hišar Rogač, ki pa ni izšla, ker so peli v slovenščini. Zato so se leta 1975 odločili, da bodo snemali v srbo-hrvaščini, saj slovenščine na jugu niso razumeli. "Takrat smo dobili ponudbo z RTV Beograd in tako smo izdali ploščo."

Pljuni istini v oči je genialna plošča, ki bo decembra praznovala 40 obletnico. "To, kar se je okrog nas dogajalo, in ta ekipa ljudi, ki se je okrog nas gibala, mi smo skupaj ustvarili en film. Iz tega druženja je izšla ta plošča, ta naš film, ki ni bil povezan z zunanjimi vzori." Z naslednjima dve ploščama Zabranjeno plakatirati in Živi, bili, pa vidjeli so postajali vedno bolj nenavadni.

"Najbolj nesmiselno bi bilo ponavljanje prve plošče. Drugo ploščo smo zastavili bolj 'bendovsko' - šlo je za ideje, ki so trenutno nastale, kritiki so rekli, da smo šli bolj v komercialne vode. Mi smo v skladbah zajeli deset žanrov. Seveda se takrat nismo mogli izogniti tudi disko popu, nikoli pa nismo bili komercialni."

Buldožerje so na začetku primerjali s Pink Floydi, pa Fankom Zappo. "Na nas niso vplivali drugi glasbeni izvajalci. Mi smo se 'zezali' iz mentalitet okrog nas. Prva plošča je bila konceptualna, na njej se znajde tudi zvok bruhanja - to je bilo načrtno opijanje. Ko sem po bruhanju prišel iz stranišča, so vsi rekli, da je to bruhanje prave dolžine in gre na ploščo."

Poleg godbarske dejavnosti ima tudi producentsko dejavnost. Nima zadržkov igrati s komerkoli, čeprav se je vedno opredelil za rokerja. "Res je, da je bila večina glasbe, ki sem jo snemal in produciral, del mene - imam jo rad. Ko pa imaš studio, moraš biti tudi profesionalec, in kot profesionalec moraš sprejeti kogar koli iz katerega koli žanra."

Po uspehu prvih dveh albumov je pevec Buldožerjev Marko Brecelj skupino zapustil. Sam je dejal, da se je to zgodilo, ker se njegova pot ni skladala s potjo ostalih članov benda. Drugi so bili za velike dvorane in gostovanja z avioni. On je pa ostal neumen in še zdaj proti vetru 'ščije'.

"Poznam ta odgovor, našel si je uteho sam v sebi, da je odšel iz Buldožerjev. Verjetno še sam ne ve, zakaj je odšel iz benda. Skupino je zapustil med snemanjem filmske glasbe za Živi, bili, pa vidjeli. Zanimivo je, da je ravno on uredil to sodelovanje. Pri snemanju plošče Izlog jeftinih slatkiša je sredi dela prišel na vajo in rekel, da nas zapušča."

Po 40 letih se člani benda še vedno družijo, igrajo pa zelo redko. Borut Činč si želi, da bi se Buldožerji še pojavljali na odru. "Če bi se jaz odločal, ne bi nikoli nehali igrati. S fanti se najboljše počutim, veže nas veliko skupnih stvari. Nikoli nismo rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."


20.05.2012

Maja Novak, pisateljica in prevajalka

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.05.2012

Aco Prosnik - magister klinične psihologije

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.05.2012

Tone Škarja, vodja številnih alpinističnih odprav, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, gorski reševalec, pisatelj in alpinist

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


29.04.2012

Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka v kranjskem Prešernovem gledališču

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


22.04.2012

Vita Majce

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


15.04.2012

Ivica Buljan

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


08.04.2012

Tomo Križnar

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


01.04.2012

Prof. dr. Ivan Godler, iz Dola pri Ljubljani, specialist za robotiko in profesor na univerzi v Kitakyushu na Japonskem.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


25.03.2012

Profesor Tom Rye

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


11.03.2012

Janez Brojan

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.03.2012

Zdravko Zupančič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


26.02.2012

2 Cellos - Luka Sulić in Stjepan Hauser

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


19.02.2012

Gorazd Božič, vodja SI-CERT-a, slovenskega centra za obravnavo varnostnih incidentov na internetu.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


12.02.2012

Jurij Gorjanc, zdravnik, alpinist in gorski reševalec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


05.02.2012

Cvetka Selšek, bančnica, predsednica upravnega odbora banke SKB

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


29.01.2012

Miha Blažič - N'toko. Cesarjeva nova podoba ga je pred devetimi leti postavila v javnost, Parada Ljubezni je leta 2010 njegovo ime ponesla tudi tja, kjer o hip hopu ne govorijo. Ne piše samo rim, ne ustvarja le glasbe . . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


22.01.2012

Edi Kraus, generalni direktor in član uprave Yulona

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


15.01.2012

Dr. Miran Gaberšček, vodja Laboratorija za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


08.01.2012

Nina Goričar, 29-letna Slovenka, ki stanuje v Bujumburi (Burundi) in dela kot razvojna delavka v konzorciju nizozemskih nevladnih organizacij za rehabilitacijo prebivalstva v državah z nedavno vojno preteklostjo

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


25.12.2011

Jožica Mikič Horvat

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 31 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov