Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V težkih trenutkih se na noge postavim iz jeze. Mislim, da so tudi taki trenutki nujno potrebni za uspeh."
Tina Maze je v alpskem smučanju dosegla vse, kar se doseči da, postavljala je mejnike, tudi takšne, ki bodo še dolgo ostali nedosegljivi. Vsak uspeh pa ima svojo ceno.
"Med sezono tlačiš svoja čustva. Velikokrat ko pridem v cilj in me vprašajo, kako je bilo, bi se najraje zjokala, ampak tega ne smem, to pač ni za nikamor …"
Z omenjenimi čustvi in strahovi je v zadnjih sedmih sezonah osvojila vse kolajne na velikih tekmovanjih: "Podvomila sem, da sem sposobna za velika tekmovanja. Andrea me je skušal prepričati v nasprotno. Seveda je bil jok, kričanje in včasih sva kaj razbila. V težkih trenutkih se na noge postavim iz jeze. Mislim, da so tudi taki trenutki nujno potrebni za uspeh."
Ni veliko manjkalo, da bi Tina Maze leta 2007 končala svojo kariero. Potem je leta 2008 stopila na novo pot z novo ekipo: "Ko smo ustanovili to ekipo, se mi je zazdelo, da sem znova začela smučati. Svojo kariero dojemam v dveh delih."
Aleš Smrekar: "Vi drugače štejete leta, pred Massijem in z njim?"
Tina Maze: "Ja, pred in z njim, a Team to aMaze nisva samo midva z Andreo."
"Ob vseh menjavah v teh letih mi je več kot jasno, kako težko je dobiti dobre ljudi," Tina pripoveduje o ekipi, ob kateri se je spremenila in dozorela.
Odkrito je spregovorila tudi o ljubezenskem razmerju z Andreo Massijem: "Ta ljubezen se skozi leta spreminja. Od začetka sem bila bistveno bolj tolerantna. Zadnja leta sem postala tudi do Andree bolj hladna, odnos se je začel krhati. O tem sva se seveda pogovarjala, prilagodil se je mojim zahtevam in na treningih dal več prostora trenerju Valeriu Ghirardiju."
"Čeprav se zdi, da ve vse, se vedno znova učiva. Čudovito je imeti takšnega trenerja oziroma takšnega človeka ob sebi."
– Tina Maze o Andrei Massiju
*Pesem je izbrala Tina Maze. Ponazarja njen boj s čustvi.
V teh dneh se Tina Maze posveča študiju in treningom: "Ostajam v fizični formi, čeprav nimam intenzivnih treningov. Telesu je treba pustiti navade, ki jih ima."
Dopustovala bo na soncu, doma, potovanj ima med sezono čez glavo: "Dopust je kar zahtevna stvar, podoživljati stvari za nazaj ni preprosto. Laže je odmisliti, ampak tega ne moreš storiti. Zadovoljna sem s tem, kar sem naredila."
* Infografiko je pripravil kolega Slavko Jerič
865 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"V težkih trenutkih se na noge postavim iz jeze. Mislim, da so tudi taki trenutki nujno potrebni za uspeh."
Tina Maze je v alpskem smučanju dosegla vse, kar se doseči da, postavljala je mejnike, tudi takšne, ki bodo še dolgo ostali nedosegljivi. Vsak uspeh pa ima svojo ceno.
"Med sezono tlačiš svoja čustva. Velikokrat ko pridem v cilj in me vprašajo, kako je bilo, bi se najraje zjokala, ampak tega ne smem, to pač ni za nikamor …"
Z omenjenimi čustvi in strahovi je v zadnjih sedmih sezonah osvojila vse kolajne na velikih tekmovanjih: "Podvomila sem, da sem sposobna za velika tekmovanja. Andrea me je skušal prepričati v nasprotno. Seveda je bil jok, kričanje in včasih sva kaj razbila. V težkih trenutkih se na noge postavim iz jeze. Mislim, da so tudi taki trenutki nujno potrebni za uspeh."
Ni veliko manjkalo, da bi Tina Maze leta 2007 končala svojo kariero. Potem je leta 2008 stopila na novo pot z novo ekipo: "Ko smo ustanovili to ekipo, se mi je zazdelo, da sem znova začela smučati. Svojo kariero dojemam v dveh delih."
Aleš Smrekar: "Vi drugače štejete leta, pred Massijem in z njim?"
Tina Maze: "Ja, pred in z njim, a Team to aMaze nisva samo midva z Andreo."
"Ob vseh menjavah v teh letih mi je več kot jasno, kako težko je dobiti dobre ljudi," Tina pripoveduje o ekipi, ob kateri se je spremenila in dozorela.
Odkrito je spregovorila tudi o ljubezenskem razmerju z Andreo Massijem: "Ta ljubezen se skozi leta spreminja. Od začetka sem bila bistveno bolj tolerantna. Zadnja leta sem postala tudi do Andree bolj hladna, odnos se je začel krhati. O tem sva se seveda pogovarjala, prilagodil se je mojim zahtevam in na treningih dal več prostora trenerju Valeriu Ghirardiju."
"Čeprav se zdi, da ve vse, se vedno znova učiva. Čudovito je imeti takšnega trenerja oziroma takšnega človeka ob sebi."
– Tina Maze o Andrei Massiju
*Pesem je izbrala Tina Maze. Ponazarja njen boj s čustvi.
V teh dneh se Tina Maze posveča študiju in treningom: "Ostajam v fizični formi, čeprav nimam intenzivnih treningov. Telesu je treba pustiti navade, ki jih ima."
Dopustovala bo na soncu, doma, potovanj ima med sezono čez glavo: "Dopust je kar zahtevna stvar, podoživljati stvari za nazaj ni preprosto. Laže je odmisliti, ampak tega ne moreš storiti. Zadovoljna sem s tem, kar sem naredila."
* Infografiko je pripravil kolega Slavko Jerič
Nekaj prirojene trme in smisla za upor. Pa veliko veliko vztrajnosti in neomajnosti. To so lastnosti, ki jih mora imeti vsak svetovno znan aktivist v boju proti onesnaževanju narave. Uroš Macerl, ovčjerejec iz Ravenske vasi pri Zagorju, jih ima: “Na hribovski kmetiji se do večera zelo nadihaš, zato je še toliko bolj pomemben čist zrak. Nikoli nisem razmišljal, da bi zbežal s kmetije. To hišo vonjam od otroških let, v celoti jo ogrevamo s krušno pečjo.” Letošnji Goldmanov okoljski nagrajenec za Evropo, Eko-krogovec iz revirjev, slaba vest vseh pasivnih kavčarjev – in še slabša vest za korporacijske direktorje profitarskih onesnaževalcev. Pričakal nas je kar na svoji kmetiji: “Tole nedeljo pa ne morem nikamor, je kurban bajram, za nas ovčjerejce vrhunec sezone“.
“Če rešiš enega otroka, si rešil svet,” je filozofija Manuele Ham, ki že deveto leto vodi naš edini krizni center za zanemarjene, ogrožene, zlorabljene otroke od tistih najmlajših, ki pridejo tja že po prvih dneh življenja, pa do šestletnih otrok. Prav poletni meseci pri njih veljajo za kritično obdobje, letos še posebej, saj so po letu 2009 presegli namestitvene zmogljivosti. O delu z otroki, ki jih ob njihovem odhodu vedno spremljajo solze, o sinu Davidu, ki je njena najboljša reklama, pa tudi o tem, zakaj uporablja Twitter in zakaj burek ni samo zajtrk. Naša nedeljska gostja Manuela Ham, vodja Hiše zavetja Palčica, ki letos zaznamuje deset let delovanja.
Ob Aleksandru Čeferinu in Janu Oblaku je Damir Skomina tretji Slovenec med evropsko nogometno elito. Pravzaprav je bil tam pred njima.
Norveški režiser in umetnik Morten Traavik deluje v mednarodnem prostoru in se izraža v zelo širokem spektru umetniških žanrov. Večkrat je razburil svetovno javnost. Tako je organiziral lepotna tekmovanja za preživele žrtve zemeljskih min v Angoli in Kambodži, znan pa je predvsem po številnih kontroverznih sodelovanjih s severno korejskimi umetniki. Tako je bilo tudi v primeru s skupino Laibach, s katero se je podal v Severno Korejo in posnel dokumentarni film Dan Osvoboditve.
Na vreme se vsi spoznamo? Nekateri pa se celo res. Med njimi je zagotovo Jure Jerman, meteorolog, vodja sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske modele pri Agenciji republike Slovenije za okolje. Nekdanji uspešni jadralec, ki mu sicer ni uspelo prijadrati do olimpijskih iger v Barceloni, je slovenski oče modela Aladin.
Nedeljski gost Vala 202 je bil umetnik, mojster fotografije, fotoreporter, ki je zabeležil tudi burna leta razpada prejšnje države, osamosvajanja in osamosvojitve, pesnik in pripovednik z mariborskega Lenta: Tone Stojko. Na radijski način ga je fotografirala Tatjana Pirc.
Profesor doktor Edvard Kolar je kljub dejstvu, da je v zadnjih petih letih kot generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije in pred tem direktor direktorata za šport opravljal najpomembnejši operativni športni funkciji v državi, javnosti dokaj neznan. Še najbolj se je Slovencem vtisnil v spomin kot dolgoletni trener telovadca Mitje Petkovška, v tej vlogi je preživel kar 23 let. In to je res dolgo obdobje, sploh zanj, saj v zadnjem obodbju na nobeni funkciji ni zdržal več kot dve leti. Verjetno bo od 1. Septembra naprej drugače, takrat bo namreč postal predsednik uprave Športne loterije.
Evropski parlament ga je konec minulega leta postavil na vrh generalnega direktorata za prevajanje.
“Vino je moj vsakdanji kruh, vino je moj talent, realizacija mojih sanj”, pravi Primož Lavrenčič, ki je raziskovalno delo na univerzi zamenjal za iskanje pravih poti na Posestvu Burja. Prisega na avtohtone sorte in na tradicionalen, okolju prijazen način predelave vina. Z navdušenjem govori o družinskem kmetovanju, o tem, da je narava tista, ki opredeli vino, mimogrede pa se dotakne tudi problemov: “država mi je velikodušno pomagala in mi z zavlačevanjem sprejetja prostorskega načrta dala na razpolago šest let, da sem projekt tehnološko izpilil do (skoraj) popolnosti”. O Burji, avtohtonih sortah, priložnostih slovenskih vinarjev, pa tudi o izkušnjah v tujini, glasbi in preplezanih stenah, vinar Primož Lavrenčič.
Matjaž Kek se je po več kot zasluženem dopustu vrnil na kraj zločina, kjer je nekaj tednov prej osvojil hrvaško nogmoetno prvenstvo. Matjaž Kek je nedeljski gost Vala 202.
Grška poslanka v Evropskem parlamentu Kostadinka Kuneva je 53-letna Bolgarka, ki se je leta 2001 odselila v Grčijo, kjer je Kostadinka postala Konstantina. Zgodovinarka in etnografinja Kuneva se je zaposlila kot čistilka. Zaradi vse slabših delovnih razmer v podjetju pa je postala sindikalna aktivistka, neizprosna na pogajanjih z delodajalcem in dejavna v vodstvu novoustanovljenega sindikata gospodinjskih pomočnic, pomočnikov, čistilk in čistilcev. Ker je bila izvoljena v vodstvo sindikata, je delodajalec ni mogel odpustiti, ponudili so ji tudi visok položaj v podjetju, a ga ni sprejela, ker je vedela, da jo želijo s tem utišati. Ker poskusi podkupovanja, pa tudi groženj in pritiskov niso uspeli, so želeli z njo opraviti na najbolj brutalen način. Zaradi njene sindikalne dejavnosti so jo pred devetimi leti neznanci v predmestju Aten polili z žveplovo kislino. Napad je komajda preživela, zaradi hudih opeklin je oslepela na eno oko, posledice ima na dihalih in na koži.
S srebrno veleslalomsko kolajno na domačih igrah v Sarajevu se je Jure Franko za vedno vpisal v jugoslovanske in slovenske športne anale, saj je je bilo to prvo odličje zimskih olimpijskih iger v zgodovini nekdanje države. A ta uspeh je bil le odskočna deska za uspešno poslovno kariero, ki jo je zastavil v Združenih državah in na Japonskem.
Na zadnji dan Tedna gozdov je Damjan Zorc na Val 202 povabil novega direktorja Slovenskih državnih gozdov.
'Besedilo pesmi naj bo blagor in ne pokora, glasba pa užitek in ne kazen!' To ni definicija šansona, je pa primeren približek, pravi Vita Mavrič, prva dama in hkrati mama šansona pri nas, te posebne in samosvoje glasbene zvrsti. Zadnja tri desetletja je kot umetniška vodja Cafe teatra in festivala La Vie en Rose obujala žlahtno tradicijo glasbenega gledališča, v nenehnem iskanju pozabljenih fragmentov poezije in glasbe ter iskanju novih poti, talentov in izrazov pa skrbela, da šanson v Sloveniji ni izumrl.
Ivica Kostelić, smučarski šampion, dobitnik velikega kristalnega globusa, nosilec štirih srebrnih olimpijskih kolajn, treh s svetovnih prvenstev, zmagovalec na 26-ih tekmah v svetovnem pokalu, na drugi strani pa intelektualec, diplomirani zgodovinar, pisec pesmi, potapljač, avanturist in kitarist je bil tokratni Nedeljski gost. V slovenščini, ker pravi, da s tem dokazuje spoštovanje do Slovenije in nacionalnega radia, je najprej spregovoril o neverjetni avanturi na Grenlandiji, ki sta jo z Gorenjcem Mihom Podgornikom nedavno prehodila s smučmi. Posledice so kar hude, Miha se še vedno bori za enega od prstov, Ivica pa na Reki zaradi ozeblin obiskuje terapije v hiperbarični komori.
Paradentolog in predavatelj, ki že dvajset let raziskuje in predava uporabo laserske tehnologije pri zdravljenju paradentalnih bolezni. Njegovo življenje je razpeto med znanstjo, pacienti in študenti, prosti čas pa preživi v stiku z naravo, z urejanjem vrta ali z delom na polju, ki ga je vzljubil že v rani mladosti.
“Pravilno in zakonito želimo rešiti čimveč zadev v čim krajšem času,” pravi Ana Jaklič, predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Doseganje tega cilja pa ni lahko, saj sodišče, ki ima 27 sodnic in sodnikov, na leto dobi tudi do tri tisoč socialnopravnih zadev, delovnopravnih pa včasih celo štiri tisoč.
Transparentna komunikacija, spoštljiv odnos do zaposlenih, nagrajevanje inovativnosti – vse to v vodenje vključuje Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, letošnji nagrajenec Gospodarske zbornice.
Nedeljski gost prihaja iz najmlajše države na svetu, dobrih 5 let stare Republike Južni Sudan, ki se je že takoj po rojstvu iz ene državljanske vojne vrgla v drugo. Kon Victor Dimo je 40-letnik, zagrizen demokrat, politični aktivist in humanitarni delavec, ki je pred dnevi obiskal slovenski in evropski parlament. Politikom je poročal o nevzdržnih razmerah na njegovem koncu Južnega Sudana, o genocidu, ki ga izvaja njihova lastna vlada – in seveda tudi o katastrofalni lakoti, ki milijonom grozi s smrtjo. Pa bi lahko bilo vse drugače, saj ima, v nasprotju s splošnim mnenjem, Južni Sudan vse možnosti za hiter razvoj in uspešno samopreskrbo.
Andrew Feinstein je nekdanji južnoafriški politik, ki se je namesto uživanja privilegijev na podlagi barve svoje kože že v mladosti odločil za boj proti rasističnemu zatiranju in sodelovanje z Nelsonom Mandelo. Danes opozarja na grozodejstva globalne trgovine z orožjem in razkriva, da je skoraj vedno povezana s korupcijo. Med drugim je ustanovitelj protikorupcije organizacije s sedežem v Londonu Corruption Watch, ki preiskuje korupcijo svetovne trgovine z orožjem. Ob pomoči medijskih partnerjev po vsem svetu komisija izsledke svojih preiskav tudi javno objavlja, s čimer želi doseči zakonodajne spremembe, ki bi izboljšale regulacijo trgovine z orožjem. Z ekipo preiskovalcev je leta 2011 izdal knjigo The Shadow World, na podlagi katere je nastal film Vojna v senci, ki so ga predvajali na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma. Z Andrewom Feinsteinom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Neveljaven email naslov