Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalni direktor Cerna prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in se na račun znanosti ne šali
Rolf Dieter Heuer ob skorajšnjem koncu mandata na čelu Evropske organizacije za jedrske raziskave, krajše Cern, s ponosom zre na preteklo 6-letno obdobje: uspešno so zagnali veliki hadronski trkalnik, razglasili odkritje težko pričakovanega delca, Higgsovega bozona, pred kratkim so trkalnik znova zagnali, da bi se dokopali do globljih spoznanj o delcu. "Prav tako smo uspešno razširili članstvo v Cernu čez meje Evrope," dodaja, "Izrael je tako na začetku leta 2014 postal prva neevropska članica Cerna. Mislim tudi, da je Cern v teh letih postal zelo znan."
"Mislim, da sem šele po predstavitvah, ko sem spet sedel, zares dojel, da smo ga res našli. Zato sem takrat dejal: 'Zdi se mi, da ga imamo!' … sem pa tudi takoj dodal: 'Kaj pa pravzaprav imamo?' Še vedno namreč nismo vedeli, kaj smo odkrili."
- Heuer o dnevu, ko so v javnosti razglasili odkritje Higgsovega bozona
"Če Higgsov bozon ne bi obstajal, potem tudi vi ne bi obstajali in ne bi mogli postaviti tega vprašanja," odgovarja na že precej izrabljeno vprašanje, kaj natanko je ta delec. "V tem primeru namreč osnovni delci, ki nas sestavljajo, ne bi imeli mase,« nadaljuje. In tu ne gre za atome ali atomsko jedro, niti ne za protone in nevtrone v atomskem jedru, ampak za kvarke in elektrone, za te resnično osnovne delce. Ti svojo maso dobijo s Higgsovim bozonom. Če ne bi imeli mase, ne bi mogli tvoriti sestavljene snovi, vključno z ljudmi in tem planetom. »Preprosto ne bi obstajali. Zdaj veste, zakaj obstajate – oziroma zakaj lahko obstajate."
Lepton Photon konferenca
foto: Maja Ratej
"Kako je ime nastalo, je precej smešna zgodba," pojasnjuje Heuer. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev in še posebej o tem izmuzljivem delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle (Preklemani delec, op. p.), pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala, zato naj izpusti besedo damn. Knjiga je izšla z naslovom The God Particle in tako je nastalo ime božji delec. "Prav nobene zveze nima z bogom. To je delec. Zelo pomemben delec sicer, a obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi ni nič kaj všeč, toda v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil."
Koliko pa ste se v Cernu s temi raziskavami do zdaj približali velikemu poku?
"Približno na milijoninko milijoninke sekunde. Precej blizu. Nihče drug ni prišel bliže."
"Vsekakor je naša prednostna naloga merjenje vseh lastnosti Higgsovega bozona. Že to bo najverjetneje trajalo lepo vrsto let," napoveduje. A vendar so z minulimi odkritji odprli novo okno v odkrivanju novih delcev.
"Še vedno ne razumemo, zakaj živimo v svetu, v katerem prevladuje snov. Kam je izginila protisnov?"
- Rolf-Dieter Heuer
To je znova vprašanje, ki zadeva naš obstoj, pojasnjuje. Kajti iz energije nastajata v enakih količinah tako snov kot protisnov. "Ko se srečata, se izničita in spet nastane energija. Zato ne bi smeli obstajati ne vi ne jaz. Toda narava je vključila drobne razlike v lastnostih snovi in protisnovi. Tako je na 10 milijard delcev protisnovi en delec snovi več, in ta en delec na 10 milijard smo mi. O razlogih za to ne vemo veliko in želimo izvedeti več, obenem pa bi se morali zavedati, da smo le majhna motnja v vesolju."
Da Cern vsaj simbolično vstopa tudi na teritorij politike, je bila še ena tema pogovora. Tipičen primer tega je projekt Sesame v Jordaniji. To je sinhotronski pospeševalnik, za katerega bo Cern priskrbel magnete. V tem projektu sodelujejo države, ki se v političnih vprašanjih zelo redko razumejo, kot so Izrael, Iran, Egipt, Pakistan, Palestina, Ciper, Turčija, Bahrajn in seveda Jordanija. Lahko tako imenovana znanstvena diplomacija doseže dialog, ki ga sicer v političnem prostoru ni, in to med državami, ki nimajo dobrih odnosov? "Prepričan sem, da znanost to lahko doseže. Zato sem tudi prepričan, da znanost to tudi mora početi," odvrne in nas odpelje več kot 60 let nazaj, ko so se leta 1949 začeli pogovori o znanstveni organizaciji, ki bi segala prek meja posameznih držav. Tako je nastal Cern. Utemeljen je bil na viziji, da znanost lahko pomaga pri okrevanju Evrope, pa tudi premosti težave medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami in narodi. "Mislim, da Cern že 60 let jasno kaže, da je to povsem mogoče. Bližnji in Srednji vzhod danes nedvomno pestijo problemi medsebojnega nerazumevanja. Če znanost ne bo mogla premostiti tega prepada, kaj ga pa bo?"
Dr. Heuer se je med obiskom v Sloveniji srečal tudi z nekaterimi slovenskimi politiki v zvezi z obuditvijo pristopnih pogajanj Slovenije v Cern. "Moj vtis s srečanj je vsekakor pozitiven. Razprave so bile premočrtne, dokaj lahke in konstruktivne."
Leta 2009 se je po njegovih besedah dobro začelo in tako je bilo do leta 2011, ko je gospodarska kriza že resno prizadela številne države, tudi Slovenijo. "Razumljivo je, da se je tedaj vse ustavilo, zdaj pa se zdi, da ste izšli iz krize. Upam, da se bo to nadaljevalo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v številnih drugih državah."
Oddaja je nastala s pomočjo Nine Slaček.
862 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Generalni direktor Cerna prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in se na račun znanosti ne šali
Rolf Dieter Heuer ob skorajšnjem koncu mandata na čelu Evropske organizacije za jedrske raziskave, krajše Cern, s ponosom zre na preteklo 6-letno obdobje: uspešno so zagnali veliki hadronski trkalnik, razglasili odkritje težko pričakovanega delca, Higgsovega bozona, pred kratkim so trkalnik znova zagnali, da bi se dokopali do globljih spoznanj o delcu. "Prav tako smo uspešno razširili članstvo v Cernu čez meje Evrope," dodaja, "Izrael je tako na začetku leta 2014 postal prva neevropska članica Cerna. Mislim tudi, da je Cern v teh letih postal zelo znan."
"Mislim, da sem šele po predstavitvah, ko sem spet sedel, zares dojel, da smo ga res našli. Zato sem takrat dejal: 'Zdi se mi, da ga imamo!' … sem pa tudi takoj dodal: 'Kaj pa pravzaprav imamo?' Še vedno namreč nismo vedeli, kaj smo odkrili."
- Heuer o dnevu, ko so v javnosti razglasili odkritje Higgsovega bozona
"Če Higgsov bozon ne bi obstajal, potem tudi vi ne bi obstajali in ne bi mogli postaviti tega vprašanja," odgovarja na že precej izrabljeno vprašanje, kaj natanko je ta delec. "V tem primeru namreč osnovni delci, ki nas sestavljajo, ne bi imeli mase,« nadaljuje. In tu ne gre za atome ali atomsko jedro, niti ne za protone in nevtrone v atomskem jedru, ampak za kvarke in elektrone, za te resnično osnovne delce. Ti svojo maso dobijo s Higgsovim bozonom. Če ne bi imeli mase, ne bi mogli tvoriti sestavljene snovi, vključno z ljudmi in tem planetom. »Preprosto ne bi obstajali. Zdaj veste, zakaj obstajate – oziroma zakaj lahko obstajate."
Lepton Photon konferenca
foto: Maja Ratej
"Kako je ime nastalo, je precej smešna zgodba," pojasnjuje Heuer. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev in še posebej o tem izmuzljivem delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle (Preklemani delec, op. p.), pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala, zato naj izpusti besedo damn. Knjiga je izšla z naslovom The God Particle in tako je nastalo ime božji delec. "Prav nobene zveze nima z bogom. To je delec. Zelo pomemben delec sicer, a obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi ni nič kaj všeč, toda v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil."
Koliko pa ste se v Cernu s temi raziskavami do zdaj približali velikemu poku?
"Približno na milijoninko milijoninke sekunde. Precej blizu. Nihče drug ni prišel bliže."
"Vsekakor je naša prednostna naloga merjenje vseh lastnosti Higgsovega bozona. Že to bo najverjetneje trajalo lepo vrsto let," napoveduje. A vendar so z minulimi odkritji odprli novo okno v odkrivanju novih delcev.
"Še vedno ne razumemo, zakaj živimo v svetu, v katerem prevladuje snov. Kam je izginila protisnov?"
- Rolf-Dieter Heuer
To je znova vprašanje, ki zadeva naš obstoj, pojasnjuje. Kajti iz energije nastajata v enakih količinah tako snov kot protisnov. "Ko se srečata, se izničita in spet nastane energija. Zato ne bi smeli obstajati ne vi ne jaz. Toda narava je vključila drobne razlike v lastnostih snovi in protisnovi. Tako je na 10 milijard delcev protisnovi en delec snovi več, in ta en delec na 10 milijard smo mi. O razlogih za to ne vemo veliko in želimo izvedeti več, obenem pa bi se morali zavedati, da smo le majhna motnja v vesolju."
Da Cern vsaj simbolično vstopa tudi na teritorij politike, je bila še ena tema pogovora. Tipičen primer tega je projekt Sesame v Jordaniji. To je sinhotronski pospeševalnik, za katerega bo Cern priskrbel magnete. V tem projektu sodelujejo države, ki se v političnih vprašanjih zelo redko razumejo, kot so Izrael, Iran, Egipt, Pakistan, Palestina, Ciper, Turčija, Bahrajn in seveda Jordanija. Lahko tako imenovana znanstvena diplomacija doseže dialog, ki ga sicer v političnem prostoru ni, in to med državami, ki nimajo dobrih odnosov? "Prepričan sem, da znanost to lahko doseže. Zato sem tudi prepričan, da znanost to tudi mora početi," odvrne in nas odpelje več kot 60 let nazaj, ko so se leta 1949 začeli pogovori o znanstveni organizaciji, ki bi segala prek meja posameznih držav. Tako je nastal Cern. Utemeljen je bil na viziji, da znanost lahko pomaga pri okrevanju Evrope, pa tudi premosti težave medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami in narodi. "Mislim, da Cern že 60 let jasno kaže, da je to povsem mogoče. Bližnji in Srednji vzhod danes nedvomno pestijo problemi medsebojnega nerazumevanja. Če znanost ne bo mogla premostiti tega prepada, kaj ga pa bo?"
Dr. Heuer se je med obiskom v Sloveniji srečal tudi z nekaterimi slovenskimi politiki v zvezi z obuditvijo pristopnih pogajanj Slovenije v Cern. "Moj vtis s srečanj je vsekakor pozitiven. Razprave so bile premočrtne, dokaj lahke in konstruktivne."
Leta 2009 se je po njegovih besedah dobro začelo in tako je bilo do leta 2011, ko je gospodarska kriza že resno prizadela številne države, tudi Slovenijo. "Razumljivo je, da se je tedaj vse ustavilo, zdaj pa se zdi, da ste izšli iz krize. Upam, da se bo to nadaljevalo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v številnih drugih državah."
Oddaja je nastala s pomočjo Nine Slaček.
Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, avtorica naj knjige 2021, to je njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, pripoveduje o ljubezni, izgubi, žalovanju, rasti in ustvarjanju, ko se s Tatjano Pirc ustavljata na posebej izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in porajajo navdihe.
Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.
Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.
Dr. Mojmir Mrak je profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije mnogim institucijam in vladam držav centralne in JV Evrope. Govori o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti. Dr. Mojmir Mrak, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na več tujih univerzah. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.
Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala).
Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.
Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.
Umberto Galimberti je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi, Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. Umberto Galimberti razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.
Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe. Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.
Zakaj ima demokracija danes vonj poceni parfuma, zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo? Letos je minilo pet let, odkar je del turške vojske poskušal izvesti državni udar in prevzeti oblast avtokratskemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Ta je poskus grobo zatrl in udar izkoristil za napad na svoje nasprotnike: študente, intelektualce, novinarje in nevladne organizacije. Med njimi je tudi novinarka in ena najbolj znanih turških političnih kolumnistk Ece Temelkuran, ki se je po teh dogodkih raje umaknila iz Turčije. Od 2016 živi in dela v Zagrebu. Obiskal jo je Gašper Andrinek. Prevode je brala Lidija Hartman.
Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času, kako razumeti arhitekturo v najširšem kontekstu in kakšno vlogo ima danes arhitekt. Miloša Kosca je gostila Nina Zagoričnik.
"Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti," pravi ameriški politolog Samuel Goldman, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo. Poleg aktualnega političnega dogajanja in umiku ZDA iz Afganistana 20 let po 11. septembru 2001 sta z Andrejem Stoparjem govorila tudi o njegovi najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.
Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.
Aleš Winkler je pred 13 leti opustil delo z nepremičninami, se z družino iz Ljubljane preselil v hrvaško Istro, kupil koze in postavil sirarno. Danes iz mleka več kot 250 koz izdeluje nagrajeni sir.
V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. 57 let kasneje, pri 81, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred otvoritvijo pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu. O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi Olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.
Tobias Putrih se v Moderni galeriji predstavlja z razstavo Perceptron. Razstava zajema doslej najbolj celovit pregled Putrihovih del. Perceptron je bil konec 50. let prvi računalnik, zasnovan na osnovi nevronskih mrež. Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, se večkrat poslužuje računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Z nedeljskim gostom se je pogovarjala Nina Zagoričnik.
Nedeljski gost je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist Dušan Jelinčič. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst. O tržaških prikaznih, Sloveniji, Jamesu Joycu, gorah in morju. Z Dušanom Jelinčičem se na treh različnih lokacijah v Trstu pogovarja Gašper Andrinek.
Ob 30-letnici države gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik ter glasbenik Marc Jacob Cavazza in kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost.
Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija. Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga govori tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij. Z njim se pogovarja Gorazd Rečnik.
Neveljaven email naslov
