Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof.dr. Jurij Svete o kemikih, kemiji, kemijskem in kemičnem
Tudi prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, je pri devetih letih delal doma eksperimente, užival, če se je zakadilo in zabliskalo, najbolj pa ga je navdušil poskus z modro galico, žveplom in sokom iz rdečega zelja. Takrat se je rodila njegova ljubezen do kemije. Dr. Svete pravi, da moderna kemija ni več packarija, sodobna kemija se ukvarja s trajnostnim razvojem in z vplivi kemije na okolje. Svete še razlaga, da je zanimanje mladih za študij kemije v porastu, prijav za vpis na fakulteto za kemijo je bistveno več kot je na fakulteti razpoložljivih mest. Ali njihove študente potencialni delodajalci čakajo pred vrati fakultete?
''Potrebe so vedno večje. Ni še tako, da bi jih čakali pred vrati, je pa že skoraj tako. Svet se vrača k proizvodnji. Kvaliteten kader, kvaliteten diplomant je vedno iskan. Vedno.''
Jurij Svete je kemijo v Ljubljani študiral v začetku osemdesetih let, od leta 1986 do leta 1990 so si z bliskovito hitrostjo sledili diploma, magisterij in doktorat, izpopolnjeval se je v Stuttgartu kot Humboldtov štipendist, na Fakulteti za kemijo je leta 2006 postal redni profesor za organsko kemijo, raziskuje pa na področju heterociklične organske kemije.
Raziskave so pomemben del dejavnosti na fakulteti za kemijo. Ali si raziskovalci pogosto zastavljajo vprašanje, kako bodo njihovi projekti spremenili, izboljšali svet?
''To vprašanje si moramo zastavljati. Pri vsaki raziskavi je treba utemeljiti, kako bodo izsledki raziskav vplivali na razvoj družbe, kakšen vpliv bodo imeli na družbo …''
Je kakšna možnost, da bi v periodnem sistemu poleg Californiuma, Europiuma ali Poloniuma našel svoje mesto element Slovenium, če bi ga odkrili pri nas? Kakšne lastnosti bi moral imeti ta element?
''To je pa kočljivo vprašanje. (smeh) Upanje je. Prostor v periodnem sistemu je tudi. Vprašanje je, če imamo za to pri nas kapacitete. Če bi bil kje drugje Slovenec vodilni avtor pri raziskavi, bi imel vpliv na imenovanje elementa.''
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je že nekaj let v sodobnih, lepih prostorih, na kar so zelo ponosni. Pot do tega cilja pa ni bila lahka, kratka tudi ne. Raziskovalci, profesorji, študenti so dolga leta "trpeli" v neprimernih prostorih, ki so bili razsejani na številnih lokacijah po Ljubljani. Kljub temu je na fakulteti prevladovalo dobro vzdušje. ''Vzdušje je odvisno od ljudi in ne od prostorov,'' pravi dr. Svete.
V šolah učenci pogosto ocenjujejo, kaj imajo raje: organsko ali anorgansko kemijo. Je to tudi za kemike relevantno vprašanje?
''V drugem letniku povem študentom, da je ta delitev pogojena zgodovinsko in s tem, da stvari popredalčkamo, da študenti lažje razumejo. Sicer pa se organska in anorganska kemija vse bolj prekrivata …''
Njegovo osnovno strokovno, raziskovalno, pedagoško področje je organska kemija, zato kot organski kemik še doda: ''Organska kemija je bolj dramatična!''
Naslednje leto bo stota obletnica kemijskega študija v Sloveniji. Fakulteta za kemijo je bila ustanovna članica ljubljanske univerze (1919). Kdo je prvi doktoriral na Univerzi v Ljubljani? Anka Mayer. Leta 1920 je doktorirala iz kemije. Prof.dr.Jurij Svete: ''Smo bili že takrat na liniji, kar se tiče zastopanosti spolov. (smeh)''
Kemijsko vesolje je veliko, polno neznank, izzivov, priložnosti.
''Kemijsko vesolje je večje od fizičnega vesolja, ki nas obdaja. Poznamo le majhen delček. Tu nas čaka še ogromno avantur.''
Tudi jezik kemije je zelo zapleten in ga težko razumemo, težave imamo že s tem, kdaj uporabiti kemijski in kdaj kemični. Dr. Svete je odkrito priznal, da imajo s tem tudi kemiki probleme.
Pa še nekaj, ker je 1. april, dan šaljivcev. ''Kemiki imamo smisel za humor,'' je povedal dr. Svete.
861 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prof.dr. Jurij Svete o kemikih, kemiji, kemijskem in kemičnem
Tudi prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, je pri devetih letih delal doma eksperimente, užival, če se je zakadilo in zabliskalo, najbolj pa ga je navdušil poskus z modro galico, žveplom in sokom iz rdečega zelja. Takrat se je rodila njegova ljubezen do kemije. Dr. Svete pravi, da moderna kemija ni več packarija, sodobna kemija se ukvarja s trajnostnim razvojem in z vplivi kemije na okolje. Svete še razlaga, da je zanimanje mladih za študij kemije v porastu, prijav za vpis na fakulteto za kemijo je bistveno več kot je na fakulteti razpoložljivih mest. Ali njihove študente potencialni delodajalci čakajo pred vrati fakultete?
''Potrebe so vedno večje. Ni še tako, da bi jih čakali pred vrati, je pa že skoraj tako. Svet se vrača k proizvodnji. Kvaliteten kader, kvaliteten diplomant je vedno iskan. Vedno.''
Jurij Svete je kemijo v Ljubljani študiral v začetku osemdesetih let, od leta 1986 do leta 1990 so si z bliskovito hitrostjo sledili diploma, magisterij in doktorat, izpopolnjeval se je v Stuttgartu kot Humboldtov štipendist, na Fakulteti za kemijo je leta 2006 postal redni profesor za organsko kemijo, raziskuje pa na področju heterociklične organske kemije.
Raziskave so pomemben del dejavnosti na fakulteti za kemijo. Ali si raziskovalci pogosto zastavljajo vprašanje, kako bodo njihovi projekti spremenili, izboljšali svet?
''To vprašanje si moramo zastavljati. Pri vsaki raziskavi je treba utemeljiti, kako bodo izsledki raziskav vplivali na razvoj družbe, kakšen vpliv bodo imeli na družbo …''
Je kakšna možnost, da bi v periodnem sistemu poleg Californiuma, Europiuma ali Poloniuma našel svoje mesto element Slovenium, če bi ga odkrili pri nas? Kakšne lastnosti bi moral imeti ta element?
''To je pa kočljivo vprašanje. (smeh) Upanje je. Prostor v periodnem sistemu je tudi. Vprašanje je, če imamo za to pri nas kapacitete. Če bi bil kje drugje Slovenec vodilni avtor pri raziskavi, bi imel vpliv na imenovanje elementa.''
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je že nekaj let v sodobnih, lepih prostorih, na kar so zelo ponosni. Pot do tega cilja pa ni bila lahka, kratka tudi ne. Raziskovalci, profesorji, študenti so dolga leta "trpeli" v neprimernih prostorih, ki so bili razsejani na številnih lokacijah po Ljubljani. Kljub temu je na fakulteti prevladovalo dobro vzdušje. ''Vzdušje je odvisno od ljudi in ne od prostorov,'' pravi dr. Svete.
V šolah učenci pogosto ocenjujejo, kaj imajo raje: organsko ali anorgansko kemijo. Je to tudi za kemike relevantno vprašanje?
''V drugem letniku povem študentom, da je ta delitev pogojena zgodovinsko in s tem, da stvari popredalčkamo, da študenti lažje razumejo. Sicer pa se organska in anorganska kemija vse bolj prekrivata …''
Njegovo osnovno strokovno, raziskovalno, pedagoško področje je organska kemija, zato kot organski kemik še doda: ''Organska kemija je bolj dramatična!''
Naslednje leto bo stota obletnica kemijskega študija v Sloveniji. Fakulteta za kemijo je bila ustanovna članica ljubljanske univerze (1919). Kdo je prvi doktoriral na Univerzi v Ljubljani? Anka Mayer. Leta 1920 je doktorirala iz kemije. Prof.dr.Jurij Svete: ''Smo bili že takrat na liniji, kar se tiče zastopanosti spolov. (smeh)''
Kemijsko vesolje je veliko, polno neznank, izzivov, priložnosti.
''Kemijsko vesolje je večje od fizičnega vesolja, ki nas obdaja. Poznamo le majhen delček. Tu nas čaka še ogromno avantur.''
Tudi jezik kemije je zelo zapleten in ga težko razumemo, težave imamo že s tem, kdaj uporabiti kemijski in kdaj kemični. Dr. Svete je odkrito priznal, da imajo s tem tudi kemiki probleme.
Pa še nekaj, ker je 1. april, dan šaljivcev. ''Kemiki imamo smisel za humor,'' je povedal dr. Svete.
“Ljudje, ki jim je mar za mir, po koncu hladne vojne ne spimo dobro,” je pred dvema letoma na dan, ko so ruski tanki krenili proti Kijevu, dejal novinar Miha Lampreht. Velja za enega naših največjih strokovnjakov zapletenih odnosov Vzhodne Evrope. Leta 1989 se je kot skupni dopisnik RTV Slovenija in Dela iz Jugoslavije napotil v Sovjetsko zvezo. Leta 1996 se je vrnil iz Ruske federacije v Slovenijo. Od začetka njegove dolgoletne novinarske kariere se je spremenilo vse. Novinarstvo, tehnologija in svet. Ves čas je ostal zvest Radiu Slovenija − kot novinar, komentator, urednik ali kot direktor. Kljub radijski upokojitvi še vedno ostaja v miselnem ciklu analiziranja sveta okoli sebe, še bolj pa v telesnem gibanju. V tem se v resnici nikoli ni ustavil, saj je želja po odkrivanju drobnih stvari, ki jih ne moreš kupiti, preprosto prevelika. Od plezanja in alpinizma do kolesarjenja. V pogovoru tudi o tem, zakaj se vse bolj kaže, da je mir samo odsotnost vojne, česa se je naučil od Ane Politkovske, zakaj so ruske kriminalke drugačne in kako poteka učenje kitare. Z Miho Lamprehtom se pogovarja Gašper Andrinek.
Tako kot se je za Slovence, ozirom takrat za vso Jugoslavijo, v zgodovino zapisal 13. maj 1979, se je v zgodovino poljskega alpinizma zapisal 17. februar 1980. Poljska alpinista Krzysztof Wielicki in Leszek Cichy nista postala le prva Poljaka, ki sta osvojila Everest, ampak tudi prva človeka, ki sta bila na njem pozimi, kar je bil tudi prvi zimski vzpon na kateri koli osem tisočak sploh. Wielicki je pozneje kot peti človek na svetu osvojil Krono Himalaje, vseh 14 osemtisočakov, Cichy pa je prvi Poljak, z osvojenimi najvišjimi vrhovi vseh sedmih celin. Sta pripadnika generacije Ledenih bojevnikov, kot je National Geographic poimenoval generacijo poljskih alpinistov, ki so opravili kar 10 od 14 prvih zimskih vzponov na osemtisočake.
Slovenski slikar Jure Zadnikar že skoraj 30 let živi na grškem polotoku Halkidika. Končal je študij na Akademiji za likovno umetnost, sodeloval pri zasedbi Metelkove in umetniško opremil del Hostla Celica. Na študijski izmenjavi v Solunu je spoznal slikarko Fotini. Življenje sta si ustvarila v mestecu Kassandreia, kjer živita od leta 1997. Pravi, da svetloba v Grčiji drugače slika krajino kot v Sloveniji. Trava ima drugačne odtenke. Slovensko nebo je bolj modro kot grško. Kakšno je življenje ob morju, kje črpa navdih, kako z distance vidi Slovenijo, kakšna je Grčija 15 let po veliki krizi. Tudi o solunskih časih s košarkarjem Juretom Zdovcem in spominih na sorodnika Edvarda Kocbeka.
Rinko Golubović je eden najbolj prepoznavnih televizijskih in radijskih obrazov in glasov na področju nekdanje Jugoslavije. V svoji več kot 50 let trajajoči karieri se je tako na RTV Sarajevo kot pozneje v številnih zasebnih medijskih hišah preizkusil v vseh mogočih vlogah kot voditelj in novinar, bil je urednik, voditelj in snovalec tako informativnih kot zabavnih oddaj, med vojno v Bosni in Hercegovini tudi vojni poročevalec. Kot številni drugi njegovi sonarodnjaki je nekaj let kot begunec preživel v Kanadi, a se je vrnil v Sarajevo. V dneh pred 40. obletnico olimpijskih iger sodeluje v velikem medijskem projektu, s katerim bo mesto Sarajevo praznovalo to obletnico. Z njim se pogovarjamo o tem, kako so zimske Olimpijske igre leta 1984 zaznamovale mesto, o njegovi več kot polstoletni karieri v medijih in kako vidi medijsko-politično krajino v Bosni in Hercegovini.
16 let je bil star, ko ga je vlak pripeljal v Dachau, prvega od šestih koncentracijskih taborišč, v katerih je preživel naslednje leto in pol, dokler se ni končala vojna. Zase pravi, da mu življenje v taborišču ni prišlo do živega in je lahko razmeroma normalno živel povojno življenje. Ta teden je izšla tudi njegova biografija – Nepojmljivo, v kateri le približno tretjino prostora nameni medvojnim dogodkom. Dušan Stefančič je bil namreč po vojni uspešen gospodarstvenik – doma in v tujini. Kot ena res zadnjih živih prič nekega groznega obdobja pa čuti poklicanost, da nas še enkrat opozori nanj. Smo namreč sredi zelo podobnih procesov, kot so se dogajali sredi tridesetih let prejšnjega stoletja.
Čas je za premik od antropocentrične k biocentrični etiki, doba antropocena nas bo v to prisilila, ali pa nas več ne bo, je v knjigi Vrt in prispodoba, ki je pravkar izšla pri švicarski renomirani založbi Birkhäuser, zapisala krajinska arhitektka, dr. Ana Kučan. Njeno raziskovalno delo se prepleta med Biotehniško fakulteto, kjer kot redna profesorica predava teorijo in oblikovanje krajine ter projektivnim birojem Studio AKKA, za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Med številnimi projekti biroja sta prav gotovo največja Športni park Stožice in Nordijski center Planica.
Poslovil se je legendarni dramski in radijski igralec Jurij Souček.
Anže Rozman je skladatelj. Ta oznaka mu je najljubša. Kot majhen otrok je z družino obiskoval koncerte Slovenske filharmonije, simfonikov RTV Slovenija in ugotovil, da v glavi sliši glasbo. Ne glasbe, ki jo je poslušal na koncertih, ampak nekaj čisto svojega.
Z nedeljskim pogovorom bomo odpotovali v čase, ko smo imeli na tekmovanju za Zlato lisico kar štiri slovenske slalomistke v prvi jakostni skupini. V čase »vražjih Slovenk«, ki jih je kot šef ekipe vodil legendarni Jaro Kalan. Dolgoletnega trenerja, v zadnjem obdobju profesionalne kariere tudi direktorja Smučarske zveze gosti Aleš Smrekar.
Pravi, da je v Sloveniji težko biti igralka. Večkrat so jo tudi podcenjevali in poskušali uvrstiti v predalčke. Čeprav se z moškimi kolegi odlično razume, odkrito priznava, da je tako gledališki kot filmski svet v Sloveniji domena moških. Kritična je tudi do vedno glasnejših pozivov k tradicionalizaciji žensk v družbi. Poudarja, da se moramo za že izbojevane pravice, vedno znova boriti.
Novinar Aleksandar Stanković bo na hrvaški javni televiziji kmalu vodil že tisočo oddajo Nedeljom u 2. Gre za unikatni pogovorni format, ki je s pristopom in neposrednostjo že dobri dve desetletji med najbolj gledanimi v celotni regiji, voditelj Stanković pa si je ustvaril legendarni status. Včasih deluje kot tožilec in odvetnik, združen v isti osebi neizprosnega spraševalca. A tudi Stanković je krvav pod kožo. Pred kratkim je v osebno-izpovedni knjigi razkril, da se že več kot 10 let bojuje z depresijo. O svoji bolezni govori odkrito, razmišlja o smislu obstoja, razlogih za nastanek depresije, morebitnih rešitvah, družini, veri in življenju. Tudi o manjših razlogih za srečo, vetru v laseh na plešasti glavi, navdušenju nad Tomosovimi motorji, boksu, petju, poeziji. Praznikih.
Če bi ugodila želji svojega očeta, bi bila Vida Drame Orožim računovodkinja na ljubljanskih Žalah, če bi bili časi njene mladosti drugačni, bi bila najbrž sopranistka, a je zelo zadovoljna, da se je odločila za medicino in opravila kar dve specializaciji.
Pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, slikar, popotnik in prevajalec Iztok Osojnik je nedeljski gost. Od branja in klesanja rim umetne inteligence pa do podrealizma in državne literature, pa tudi Indije in Japonske, se z njim pogovarja Gorazd Rečnik.
Ana Petrič vodi center starejših v Notranjih Goricah. Pred skoraj dvema desetletjema je začela kot strežnica, danes v vlogi direktorice uvaja sodobne pristope dela s starejšimi, ki s številnimi aktivnostmi izkoriščajo "zadnje" priložnosti za polno življenje. Od letošnje jeseni se z odprtjem vrtčevskega oddelka v domu razlegata še otroški smeh in jok: medgeneracijsko sobivanje v pravem pomni besede.
Število njegovih posedanj v močvirju je že za malenkost preseglo število noči, v katerih je Šeherezada pripovedovala napete zgodbe, a jasno je, da Markove zgodbe in razmisleki o deželi vsaj dveh hitrosti, tisočerih resničnosti in neštetih zanimivih ljudi in usod niti po naključju še niso presahnili.
Nedeljska gostja je direktorica podjetja Adria Dom in aktualna menedžerka leta Marta Kelvišar.
Nedeljski gost je Martin Gruzovin, sommelier, državni prvak 2018 in tržnik Guerile, biodinamične vinogradniške kmetije s Planine nad Ajdovščino v Vipavski dolini, za katero njen lastnik Zmago Petrič pravi, da je plod idej, sanj, hotenj in trme.
Stefan Komandarev je študiral medicino in specializiral psihiatrijo. Premamil ga je film, danes je najbolj prodoren bolgarski režiser. Njegov najnovejši film Blagine lekcije je slavil na festivalu v Karlovih Varih. Videli ga bomo lahko tudi na Liffu, Kinoatelje mu je v Gorici podelil nagrado Darka Bratine.
Nedeljska gostja je prva direktorica novega javnega zavoda Center Rog, kulturna menedžerka, nekdanja vodja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, novinarka, filozofinja, jezikoslovka in prevajalka Renata Zamida. Konec novembra, ko bo Evropska unija častna gostja na največjem knjižnem sejmu Latinske Amerike v Guadalajari v Mehiki, bo koordinatorka predstavitve literarnega programa. Z njo se pogovarja Nina Zagoričnik.
Izredna profesorica doktorica Nada Rotovnik Kozjek je ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot pedagoginja študentom medicine v Ljubljani predaja znanje iz klinične prehrane, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za Vede o zdravju Primorske Univerze. Je ustanoviteljica Slovenskega združenja za klinično prehrano ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, članica Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije in tudi zdravnica mnogih slovenskih vrhunskih športnikov. V svojem prostem času se veliko posveča rekreaciji, je odlična maratonka in triatlonka, med drugim je večkrat uspešno zaključila tudi tekmovanje Ironman.
Neveljaven email naslov