Prof.dr. Jurij Svete o kemikih, kemiji, kemijskem in kemičnem

Tudi prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, je pri devetih letih delal doma eksperimente, užival, če se je zakadilo in zabliskalo, najbolj pa ga je navdušil poskus z modro galico, žveplom in sokom iz rdečega zelja. Takrat se je rodila njegova ljubezen do kemije. Dr. Svete pravi, da moderna kemija ni več packarija, sodobna kemija se ukvarja s trajnostnim razvojem in z vplivi kemije na okolje. Svete še razlaga, da je zanimanje mladih za študij kemije v porastu, prijav za vpis na fakulteto za kemijo je bistveno več kot je na fakulteti razpoložljivih mest. Ali njihove študente potencialni delodajalci čakajo pred vrati fakultete?

''Potrebe so vedno večje. Ni še tako, da bi jih čakali pred vrati, je pa že skoraj tako. Svet se vrača k proizvodnji. Kvaliteten kader, kvaliteten diplomant je vedno iskan. Vedno.''

Jurij Svete je kemijo v Ljubljani študiral v začetku osemdesetih let, od leta 1986 do leta 1990 so si z bliskovito hitrostjo sledili diploma, magisterij in doktorat, izpopolnjeval se je v Stuttgartu kot Humboldtov štipendist, na Fakulteti za kemijo je leta 2006 postal redni profesor za organsko kemijo, raziskuje pa na področju heterociklične organske kemije.

Raziskave so pomemben del dejavnosti na fakulteti za kemijo. Ali si raziskovalci pogosto zastavljajo vprašanje, kako bodo njihovi projekti spremenili, izboljšali svet?

''To vprašanje si moramo zastavljati. Pri vsaki raziskavi je treba utemeljiti, kako bodo izsledki raziskav vplivali na razvoj družbe, kakšen vpliv bodo imeli na družbo …''

Je kakšna možnost, da bi v periodnem sistemu poleg Californiuma, Europiuma ali Poloniuma našel svoje mesto element Slovenium, če bi ga odkrili pri nas? Kakšne lastnosti bi moral imeti ta element?

''To je pa kočljivo vprašanje. (smeh) Upanje je. Prostor v periodnem sistemu je tudi. Vprašanje je, če imamo za to pri nas kapacitete. Če bi bil kje drugje Slovenec vodilni avtor pri raziskavi, bi imel vpliv na imenovanje elementa.''

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je že nekaj let v sodobnih, lepih prostorih, na kar so zelo ponosni. Pot do tega cilja pa ni bila lahka, kratka tudi ne. Raziskovalci, profesorji, študenti so dolga leta "trpeli" v neprimernih prostorih, ki so bili razsejani na številnih lokacijah po Ljubljani. Kljub temu je na fakulteti prevladovalo dobro vzdušje. ''Vzdušje je odvisno od ljudi in ne od prostorov,'' pravi dr. Svete.

V šolah učenci pogosto ocenjujejo, kaj imajo raje: organsko ali anorgansko kemijo. Je to tudi za kemike relevantno vprašanje?

''V drugem letniku povem študentom, da je ta delitev pogojena zgodovinsko in s tem, da stvari popredalčkamo, da študenti lažje razumejo. Sicer pa se organska in anorganska kemija vse bolj prekrivata …''

Njegovo osnovno strokovno, raziskovalno, pedagoško področje je organska kemija, zato kot organski kemik še doda: ''Organska kemija je bolj dramatična!''

Naslednje leto bo stota obletnica kemijskega študija v Sloveniji. Fakulteta za kemijo je bila ustanovna članica ljubljanske univerze (1919). Kdo je prvi doktoriral na Univerzi v Ljubljani? Anka Mayer. Leta 1920 je doktorirala iz kemije. Prof.dr.Jurij Svete: ''Smo bili že takrat na liniji, kar se tiče zastopanosti spolov. (smeh)''

Kemijsko vesolje je veliko, polno neznank, izzivov, priložnosti.

''Kemijsko vesolje je večje od fizičnega vesolja, ki nas obdaja. Poznamo le majhen delček. Tu nas čaka še ogromno avantur.''

Tudi jezik kemije je zelo zapleten in ga težko razumemo, težave imamo že s tem, kdaj uporabiti kemijski in kdaj kemični. Dr. Svete je odkrito priznal, da imajo s tem tudi kemiki probleme.

Pa še nekaj, ker je 1. april, dan šaljivcev. ''Kemiki imamo smisel za humor,'' je povedal dr. Svete.