Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Matjaž Gruden

20.05.2018


Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi

Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."

"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."

Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."

Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""

Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.

"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."

Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."

"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."


Nedeljski gost

861 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Matjaž Gruden

20.05.2018


Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi

Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."

"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."

Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."

Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""

Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.

"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."

Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."

"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."


28.06.2015

Vlatko Stefanovski

V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


14.06.2015

Dr. Matjaž Lunaček

Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.


07.06.2015

Dr. Matjaž Ličer

Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.


31.05.2015

Tina Maze

Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.


24.05.2015

Borut Činč

“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.


17.05.2015

Dr. Aleš Kuhar

Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.


17.05.2015

Dr. Aleš Kuhar

Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.


10.05.2015

Aurora Fonda

Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.


03.05.2015

Arjan Pregl

Na Facebooku vsak dan napiše kakšno zabeljeno misel, v kolumnah lucidno analizira poti in stranpoti slovenske družbe, predvsem pa se angažira kot magister slikarstva. Pred kratkim je imel razstavo kar v svojem stanovanju, izvedel je provokativni projekt nekakšnega osebnega velikega brata, s Tomažem Šalamunom je izdal pesniško slikanico, se ukvarjal z 299 kosmatimi, še vedno za 7 tisoč evrov prodaja Mucike na platnu … Arjan Pregl je družbeno-kritični slikar, ki se radikalno in angažirano odziva na dogajanje v okolju. Ne uporablja le čopiča, ampak tudi črke in splet. Iskreno in brezkompromisno.


26.04.2015

Alenka Avberšek

Alenka Avberšek je izvršna direktorica na GZSju.


19.04.2015

Boris Kosec, vodja zavetišča za brezdomce

Pravi, da nima kaj povedati, ali pa vsaj ne karkoli novega. Ljubljančan Boris Kosec se je v socialnem delu znašel po naključju, a kot kaže, je bilo to dobro naključje. Že 25 let namreč dela z brezdomci v ljubljanskem zavetišču, ki je bilo takrat sploh prvo zavetišče za brezdomce v Sloveniji. Takrat je poznal vse uporabnike, danes jih je preveč.


12.04.2015

Sergej Bubka

Nedeljski gost je bil Sergej Bubka.


05.04.2015

Mirjam Drnovšček

Mirjam Drnovšček vodi kranjsko Prešernovo gledališče, ki se z družbeno kritičnimi predstavami odziva na aktualne trenutke v družbi, te pa gledalca spodbujajo k razmišljanju. Tudi na predstavah Tedna slovenske drame, osrednjem festivalu uprizarjanja slovenskih dramskih besedil, ki jih v svoje programe vključujejo tudi tuja gledališča. Prav vključevanje v mednarodni gledališki svet je, poudarja Drnovškova, zelo pomembno za rast gledališča. Za uveljavitev mladih slovenskih dramatikov pa so odločilne delavnice dramskega pisanja, kjer nastajajo novejša besedila.


29.03.2015

Zenel Batagelj

Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon, letošnji prejemnik stanovske nagrade Slovenske oglaševalske zbornice, Oglaševalska osebnost. Raziskovalec, analitik, poznavalec potrošniških navad, kulture ter socialnega in ekonomskega okolja, vidnejši strokovnjak s področja znamčenja.


15.03.2015

Dr. Božidar Opara

Tokratni Nedeljski gost bo dr. Božidar Opara, defektolog, predsednik Strokovnega sveta za splošno izobraževanje in strokovnjak za metode učenja otrok s posebnimi potrebami. Predvsem pa strasten zagovornik in oče inkluzivne pedagogike pri nas, za katero pravijo, da je največja sprememba v sistemu vzgoje in izobraževanja v svetu v zadnjih 50. letih. Inkluzija, ki se je razvila iz specialne pedagogike, je najbolj moderen, demokratičen in human pristop pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v običajne šole.


08.03.2015

Ninna Kozorog

Nima jih še trideset, pa je presegla že številne precej starejše od sebe. Med študijem medicine je ugotovila, da to pa mogoče ni vse, kar jo zanima in zdaj ji manjka le še nekaj izpitov, da bo ob naziv doktorica medicine dodala še doktorica matematike in računalništva. Rada gre v službo v Mariborski klinični center kot specializantka nevrologije, rada pa gre tudi v Karitasovo ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tam se včasih počuti bistveno bolj zdravnica kot v svoji redni službi. Ob vodenju ambulante pa je tudi predsednica humanitarnega društva Humanitarček, športnica, zaljubljena v knjige in v mesto ob Dravi. Ena redkih stvari, ki je ne zanimajo, je znanstvena fantastika, čeprav je za številne znanstvena fantastika početi vse to, kar počne Ninna Kozorog, ki je prav prejšnji teden prejela tudi naziv Ona 365.


01.03.2015

Marjan Strojan

Nedeljski gost JE BIL Marjan Strojan, pesnik prevajalec, filmski kritik in predsednik Slovenskega centra PEN. S prevajanjem in poezijo se je začel ukvarjati že v gimnazijskih letih. Najdlje je prevajal pesnika Roberta Frosta, sledijo Chaucer, Milton, Beawulf, Shakespeare in James Joyce, prevajal je tudi pesmi iz Antologije angleške poezije. Zadnja leta je gost številnih univerz in akademij tako po Evropi kot tudi na Kitajskem, Japonskem, v Severni in Srednji Ameriki, kjer študentom predava o Miltonu, velikokrat pa je vabljen, da prebira svojo poezijo.


22.02.2015

Bojan Grobovšek

Otroštvo je preživel v Trstu in Gradcu. Po karieri dopisnika RTV Slovenija in Dela je postal prvi odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva na Dunaju. Vseskozi prisotno zanimanje za svet pa je Bojan Grobovšek udejanjal še kot veleposlanik na Poljskem, v Argentini in Švici. Spremljevalec domačega dogajanja je bil tako vsaj deloma tudi zunanji opazovalec, ki še vedno pogosto razmišlja o Sloveniji. Odveč je dodati, da kritično. Njegova zadnja zbirka esejev ima naslov Zakaj Slovenija ni Švica? Nedeljski gost, zdaj predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, pa tudi na to vprašanje ponuja odgovor, ki nikakor ni enoznačen.


Stran 23 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov