Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi
Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."
"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."
Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."
Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""
Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.
"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."
Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."
"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."
869 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi
Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."
"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."
Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."
Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""
Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.
"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."
Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."
"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."
Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.
Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.
Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …
Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.
Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.
Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...
V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.
Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.
Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.
“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.
Na Facebooku vsak dan napiše kakšno zabeljeno misel, v kolumnah lucidno analizira poti in stranpoti slovenske družbe, predvsem pa se angažira kot magister slikarstva. Pred kratkim je imel razstavo kar v svojem stanovanju, izvedel je provokativni projekt nekakšnega osebnega velikega brata, s Tomažem Šalamunom je izdal pesniško slikanico, se ukvarjal z 299 kosmatimi, še vedno za 7 tisoč evrov prodaja Mucike na platnu … Arjan Pregl je družbeno-kritični slikar, ki se radikalno in angažirano odziva na dogajanje v okolju. Ne uporablja le čopiča, ampak tudi črke in splet. Iskreno in brezkompromisno.
Neveljaven email naslov