Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Matjaž Gruden

20.05.2018


Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi

Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."

"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."

Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."

Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""

Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.

"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."

Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."

"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."


Nedeljski gost

864 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Matjaž Gruden

20.05.2018


Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi

Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."

"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."

Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."

Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""

Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.

"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."

Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."

"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."


17.03.2013

Andrea Massi - trener najboljše smučarke na svetu Tine Maze. Profesor telovadbe iz Gorice se je pred 11-imi leti priključil slovenskemu smučanju . . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


10.03.2013

Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega komiteja Vitranc

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


03.03.2013

Dr. Izar Lunaček, popotnik, občasni prevajalec, pronicljiv kolumnist, stripar, filozof

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


24.02.2013

DJ Umek - največji slovenski zvezdnik svetovne elektronske scene

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


17.02.2013

Marjan Fabjan, trener najboljših slovenskih judoistov, dobitnik Bloudkove nagrade za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


10.02.2013

Marlenka Stupica in Zorko Simčič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


03.02.2013

Vlado Karoly

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.01.2013

Urška Hrovat

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


20.01.2013

Stojan Petrič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.01.2013

Miljenko Jergović, sarajevsko-zagrebški pisatelj in kolumnist

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.01.2013

Aleksij Kobal, slikar, glasbenik in pisatelj

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.12.2012

Pregled - Uroš Ahčan, Aco Prosnik, Biljana Weber, Maja Novak, Boštjan Videmšek

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.12.2012

prof. dr. Nina Gunde Cimerman

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.12.2012

Rok Predin in Sara Šavelj, kreativni tandem vizualne umetnosti

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.12.2012

Tanja Radež, oblikovalka

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.12.2012

Marina Abramović, prva dama performansa

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


25.11.2012

Vinko Möderndorfer

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


11.11.2012

Biljana Weber, generalna direktorica slovenske podružnice Microsofta

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.11.2012

Heiner Goebbels, nemški gledališki režiser in skladatelj

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.10.2012

Mira Delavec, doktorica literarnih ved, profesorica slovenščine in zgodovine

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 29 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov