Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Matjaž Gruden

20.05.2018


Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi

Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."

"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."

Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."

Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""

Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.

"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."

Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."

"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."


Nedeljski gost

861 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Matjaž Gruden

20.05.2018


Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi

Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."

"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."

Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."

Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""

Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.

"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."

Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."

"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."


20.12.2020

Emil Tedeschi

Emil Tedeschi je pred skoraj tridesetimi leti ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 5.300 ljudi. Atlantic Grupa je lastnica legendarnih slovenskih blagovnih znamk; od Barcaffeja do Cockte. Tedeschi je slovenski javnosti postal znan ob združevanju košarkarskih klubov iz Ljubljane in Zagreba. Srčno verjame v Cedevito Olimpijo. Prepričan je, da lahko klub v Evropi poseže po najvišjih mestih. Zanj v športu in poslu ni nič nemogoče. Vedno najde nove izzive: "Vsak, ki misli, da je v svojem poslu dosegel vrh, mora zamenjati posel ali se upokojiti." Eden najbogatejših Hrvatov je velik ljubitelj glasbe, svoje prve honorarje in plačo je zapravil za plošče. Enkrat tedensko vodi radijsko oddajo, občasno nastopa kot DJ.


13.12.2020

Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja

Gozdarski inženir, ki je večino svoje kariere preživel v Triglavskem narodnem parku, 4 leta je bil tudi direktor parka, po prepričanju in delovanju predvsem naravovarstvenik, planinec, podpredsednik Planinske zveze, postane na začetku leta 2018 direktor Kobariškega muzeja, enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. Na prvi pogled velik odmik od vsega kar je počel doslej, ampak v bistvu sploh ne – spet gre za varovanje in spet gre za dediščino. O prihodnosti Kobariškega muzeja, ki se v bistvu živi sam in je bil letos zaradi korona krize prvič v 30 letni zgodovini 50 dni v kosu zaprt, pa o njegovi sestrski fundaciji Pot miru, je tekla beseda. Seveda ni šlo brez Triglavskega narodnega parka, vizija po kateri se edini slovenski narodni park še vedno ravna, je prav delo Martina Šolarja. S tem je povezana tudi njegova teza, da je varovanje narave in zavarovanih območij zrel dogovor družbe, ki ima svojo ceno. Kakšna je ta cena in zakaj varovanje narave pri nas nima ambasadorja v izvršni veji oblasti? Martina Šolarja je gostil Aleš Smrekar.


06.12.2020

Jakob J. Kenda

Jakob J. Kenda je doktoriral iz fantazijske književnosti, ki mu je, kot pravi, v osnovni šoli pri zatikanju z branjem odprla pot v svet literature. Zanimanje za tovrstni žanr ga je pripeljejo tudi do knjig o mladem čarovniku Harryju Potterju, pod katere se je podpisal kot prevajalec. Ob tem pa ga mnogi poznajo tudi kot prvega Slovenca, ki je prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot. O tem je napisal roman, ki ni le dobro bran in uspešen, ampak tudi nagrajen za najboljše samozaložniško prozno delo, najboljši potopisni roman in najboljši literarni prvenec. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, o ustoličenju katere je razmišljal že ob poti skozi 14 ameriških zveznih držav kot o poti našega združevanja.


29.11.2020

Dr. Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana

Pred desetimi leti se je v Splošni bolnišnici Jesenice zaposlil kot specialist internist, po štirih letih je postal direktor, izvedel reorganizacijo, izboljšal poslovanje in odnose v kolektivu. Ko je avgusta 2019 postal generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra, je vedel, da ne bo lahko, zagotovo pa ni niti slutil, kaj ga čaka. Dr. Janez Poklukar, ki je vajen delati ob nedeljah, je bil nedeljski gost Vala 202.


22.11.2020

Jani Novak, vodja zasedbe Laibach

Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme. V osemdesetih so oblastniki v njihovi uniformiranosti iskali fašizem, potem so jih častili skorajda kot disidente in osvoboditelje, danes pa se zdi, da jih Trump in njega evropski avtokratski oboževalci, vključivši lokalne, nemara celo posnemajo. Jani Novak pa si, tako kot njegov Laibach, še vedno misli svoje. Z njim se pogovarja Miha Šalehar.


15.11.2020

Virologinja Tatjana Avšič Županc: Na kaj takega se nihče na svetu ni mogel pripraviti

Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.


08.11.2020

Esad Babačić: "Slovenija je bitka na majhnem prostoru"

"Zlatarne odprte, knjigarne zaprte. Molk je zlato." To je ena izmed aktualnih besednih domislic Esada Babačića. Imenovali bi ga lahko tudi heroj ljubljanskih ulic. Panker, proleter, športni navdušenec, poet, Rožančev nagrajenec za zbirko esejev "Veš, mašina, svoj dolg." Združuje šport, glasbo in umetnost, razmišlja o hrepenenju, tihi večini in naivnosti, ki nas preveč stane: “Brez naivnosti ni revolucije. In to je danes težava. Ogromno naivnih ljudi je nehote pomagalo elitam. Pomagali so jih utrditi na strateških pozicijah.”


01.11.2020

Dr. Božidar Jezernik

Čeprav diplomirani pravnik je dr. Božidar Jezernik profesionalno in znanstveno delo posvetil etnologiji in kulturni antropologiji. Več kot 20 let se je ukvarjal s preučevanjem življenja v ekstremnih razmerah, s koncentracijskimi taborišči. A teme raziskovanja dr. Božidarja Jezernika so zelo raznovrstne. V njegovih knjigah, ki jih je napisal več kot dvajset, obravnava tako ljubljanske spomenike, junake v slovenski folklori. Napisal je tudi knjigo o kavi, ki je na Kitajskem prejela nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih. Blizu mu je razsvetljenska miselnost, da je znanje tisto, kar izboljša človeka, pomemben pa je tudi spomin:"Če nimamo spomina, ne vemo, kdo smo in od kod prihajamo, in če ne vemo tega, od kod prihajamo, ne moremo vedeti niti, kje smo, kaj šele, kam gremo." Je strasten zbiralec porcelana in keramike, še zlasti tiste, ki je nastala v Libojah, pa tudi razglednic, ki so povezane s temami, ki jih obravnava v svojem raziskovalnem delu.


25.10.2020

Timothy P. Carney: Sanje odtujene Amerike

Tokratni nedeljski gost Timothy P. Carney ne verjame v gospodarsko razlago premikanja volilne baze. Njegova potovanja po ZDA so ga utrdila v prepričanju, da je za človeka najpomembnejša močna, notranje povezana skupnost, v kateri živi. Večji del ZDA pa se sooča z razpadom lokalnih skupnosti, ki se začne že pri razpadu družin, zapiranju cerkva in padcu kakovosti javnih šol. V takšnih okoliščinah umrejo ameriške sanje, ljudje zapadejo malodušju, večina politike pa jih prezre, češ, da se niso sposobni odzvati in prilagoditi spremembam. A namesto, da bi zamenjali ljudstvo, so leta 2016 zamenjali – politiko. Donald Trump je te ljudi znal nagovoriti. Čeprav ni izpolnil obljub, pa je prav verjetno, da ga bodo tokrat volili še enkrat. Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.


18.10.2020

Marko Brecelj

Tik preden se mu izteče mandat sedanjega Ježkovega nagrajenca, smo pred mikrofon povabili Marka Breclja. Legendarni glasbenik, mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist nas je potem povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastalo je nekaj drugačnega, kot je lahko načrtno in nenačrtno drugačen samo on.


11.10.2020

Radko Polič Rac, gledališki in filmski igralec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.10.2020

Vasja Badalič

Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, aktiven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne na civilno prebivalstvo. V Pakistanu je doživel bombni napad, raziskoval je tudi v Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu. V intervjuju tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih, civilnih žrtvah …


27.09.2020

Nedeljski gost Ejti Štih

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


20.09.2020

dr. Mitja Velikonja

Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.


13.09.2020

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.


06.09.2020

Tomaž Kavčič, Chef

Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.


30.08.2020

Miha Mlakar

Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.


22.08.2020

Edvard Kovač

Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.


16.08.2020

Lana Trotovšek

Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com


26.07.2020

Blaž Urbanč

Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.


Stran 10 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov