Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Teresa Cordova

09.12.2018


Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk

Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.

"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."

S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.

"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."

Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.

"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."

V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."

Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.


Nedeljski gost

871 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. Teresa Cordova

09.12.2018


Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk

Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.

"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."

S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.

"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."

Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.

"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."

V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."

Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.


11.07.2010

Milko Lazar, komponist, čembalist, pianist, saksofonist in dirigent

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.07.2010

Goro Osojnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.06.2010

Dr. Uroš Merc

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


20.06.2010

Dr. Jure Leskovec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.06.2010

Fulvia Zudič, akademska slikarka

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.06.2010

Srečko Katanec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.05.2010

Skupina NIET - Igor Dernovšek, Aleš Češnovar, Borut Marolt, Tomaž Bergant in Robert Likar na klepetu z Andrejem Karolijem

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.05.2010

Ivan Oman, starosta slovenske politike, dolgoletni vodja kmečkega gibanja in pozneje tudi pobudnik za ustanovitev DEMOS-a

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.05.2010

Dr. Manca Košir

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.05.2010

Boris Pahor

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.05.2010

Ferdinand Christian Wehrschütz

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


25.04.2010

Marta Gorjup Brejc

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


18.04.2010

Mitja Čander, literarni kritik in esejist, kolumnist, scenarist, soustanovitelj Študentske založbe in urednik knjižne zbirke Beletrina

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


11.04.2010

Tobias Putrih - mednarodno uveljavljeni umetnik, kipar, ki živi in ustvarja v Bostonu.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.04.2010

Marta Satler - prostovoljka in ambasadorka Edirise, ki jo je Afrika navdušila najprej kot turistko, potem pa jo spoznala tudi z druge plati in jo le še bolj vzljubila.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.03.2010

Primož Presetnik, biolog in proučevalec netopirjev. Predsednik Društva za raziskovanje jam Ljubljana, ki prav te dni praznuje 100 letnico ustanovitve.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


14.03.2010

Matevž Krivic, pravnik, publicist in civilno-družbeni aktivist, strog legalist in pobudnik številnih peticij, tudi tiste, nikoli pozabljene, proti uvedbi usmerjenega izobraževanja. . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


07.03.2010

Tatjana Rojc, literarna zgodovinarka, publicistka, knjževnica, ki je doktorirala na Filozofski fakulteti v Trstu

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.02.2010

Tea Leban, direktorica Varstveno delovnega centra iz Nove Gorice

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.02.2010

Nedeljski gost Vala 202

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 36 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov