Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisateljico Jenny Erpenbeck je zaznamovalo otroštvo v vzhodnem Berlinu, življenje pa je posvetila pisanju in begunski problematiki
Jenny Erpenbeck o sebi pravi, da je vzhodnonemška pisateljica. Odraščala je v vzhodnem Berlinu, v družini intelektualcev. Oče je bil fizik, mama prevajalka iz arabščine. Kritična je tako do nekdanje Nemške demokratične republike kot do sodobne Nemčije. Ima svoje razloge in razlage, zakaj ob porušitvi zidu ni občutila evforije.
"Vse na zahodu mi ni bilo všeč! Opazila sem, da je to družba, ki temelji pa kupovanju in prodajanju. Da je to središče. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi ostala tam."
Opozarja, da ko so ljudje protestirali na ulicah, niso zahtevali združitve, ampak je šlo v prvi vrsti za to, da bi izboljšali lastne razmere. Zahtevali so novo ustavo, kar se ni zgodilo.
"Po padcu zidu torej ni prišlo do združitve dveh enakovrednih partnerjev, ampak smo preprosto prenesli sistem zvezne republike Nemčije. Seveda je šlo marsikaj narobe, ker ljudje tukaj niso poznali pravil oz. ureditve tržnega gospodarstva."
Seveda pa tudi v Nemški demokratični republiki ni bilo vse super. Njena starša sta bila na strani tistih, ki so bili prepričani, da če na partijskem zboru povejo, kaj jih moti, in to sta tudi počela, se bo režim spremenil.
"Pozneje sem seveda prebrala STASI dosje mojih staršev. Tam je recimo pisalo, da moj oče ne sme več potovati v tujino, ker je rekel, da bi bilo treba državo od temeljev preurediti. Moja starša sta pametna človeka, nista bila idiota, in še več je bilo takšnih, ki so verjeli, da je mogoče iti po lastni poti."
Mednarodno slavo si je pridobila z romanom Gehen, ging, gegangen, vse od izzida romana pa pogreša dolgočasenje in trenutke, ko njena glava pripada le njej: "Že za to, da plačaš najemnino, moraš veliko delati. Včasih je bilo življenje bolj mirno, v zadnjem letu obstoja Nemške demokratične republike sem imela svojega prvega fanta; vsak dan sva šla v kavarno in več ur sedela tam ter se pogovarjala."
V slovenščino je preveden njen roman Srečišče (Heimsuchung), kjer se ukvarja z begunci. Pri njih doma namreč pogosto sedijo Afričani in tudi njun sin, ki je zdaj že skoraj odrasel, je v zadnjih letih doživel, da so življenjske poti, ki so veliko težje kot življenjska pot nemškega maturanta, ki ima v torbi pravi potni list, ima starše in živi v miru.
"Res je grenko spoznanje, ko po večih letih bega ugotovijo, da jih nihče na svetu ne potrebuje, nihče ne želi. Ko nimajo prostora pod soncem, kamor bi se lahko v miru ulegli in zaspali."
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Pisateljico Jenny Erpenbeck je zaznamovalo otroštvo v vzhodnem Berlinu, življenje pa je posvetila pisanju in begunski problematiki
Jenny Erpenbeck o sebi pravi, da je vzhodnonemška pisateljica. Odraščala je v vzhodnem Berlinu, v družini intelektualcev. Oče je bil fizik, mama prevajalka iz arabščine. Kritična je tako do nekdanje Nemške demokratične republike kot do sodobne Nemčije. Ima svoje razloge in razlage, zakaj ob porušitvi zidu ni občutila evforije.
"Vse na zahodu mi ni bilo všeč! Opazila sem, da je to družba, ki temelji pa kupovanju in prodajanju. Da je to središče. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi ostala tam."
Opozarja, da ko so ljudje protestirali na ulicah, niso zahtevali združitve, ampak je šlo v prvi vrsti za to, da bi izboljšali lastne razmere. Zahtevali so novo ustavo, kar se ni zgodilo.
"Po padcu zidu torej ni prišlo do združitve dveh enakovrednih partnerjev, ampak smo preprosto prenesli sistem zvezne republike Nemčije. Seveda je šlo marsikaj narobe, ker ljudje tukaj niso poznali pravil oz. ureditve tržnega gospodarstva."
Seveda pa tudi v Nemški demokratični republiki ni bilo vse super. Njena starša sta bila na strani tistih, ki so bili prepričani, da če na partijskem zboru povejo, kaj jih moti, in to sta tudi počela, se bo režim spremenil.
"Pozneje sem seveda prebrala STASI dosje mojih staršev. Tam je recimo pisalo, da moj oče ne sme več potovati v tujino, ker je rekel, da bi bilo treba državo od temeljev preurediti. Moja starša sta pametna človeka, nista bila idiota, in še več je bilo takšnih, ki so verjeli, da je mogoče iti po lastni poti."
Mednarodno slavo si je pridobila z romanom Gehen, ging, gegangen, vse od izzida romana pa pogreša dolgočasenje in trenutke, ko njena glava pripada le njej: "Že za to, da plačaš najemnino, moraš veliko delati. Včasih je bilo življenje bolj mirno, v zadnjem letu obstoja Nemške demokratične republike sem imela svojega prvega fanta; vsak dan sva šla v kavarno in več ur sedela tam ter se pogovarjala."
V slovenščino je preveden njen roman Srečišče (Heimsuchung), kjer se ukvarja z begunci. Pri njih doma namreč pogosto sedijo Afričani in tudi njun sin, ki je zdaj že skoraj odrasel, je v zadnjih letih doživel, da so življenjske poti, ki so veliko težje kot življenjska pot nemškega maturanta, ki ima v torbi pravi potni list, ima starše in živi v miru.
"Res je grenko spoznanje, ko po večih letih bega ugotovijo, da jih nihče na svetu ne potrebuje, nihče ne želi. Ko nimajo prostora pod soncem, kamor bi se lahko v miru ulegli in zaspali."
Dobesedno v garaži je začel predelovati bencinske avtomobile v električne. Hobi ga je pripeljal do mednarodno uveljavljenega inovatorja in konstruktorja električnih vozil. Z doma predelano Dacio je na ekološkem reliju v Monte Carlu premagal ameriško Teslo, najnaprednejšega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu. V sodelovanju z novogoriško Letriko je predstavil družinski avto, ki lahko z enim polnjenjem prevozi do 700 kilometrov. Z Andrejem Pečjakom o avtomobilih prihodnosti, razvojnih priložnostih, industriji, ekologiji …
Nedeljski gost bo Alfi Nipič, profesionalni glasbenik, ki bi težko preštel vse odre, na katerih je nastopal in vse glasbene zvrsti, v katerih se je preizkusil. Pevec, s katerim lahko vsaj eno pesem zapoje skoraj vsak Slovenec
Dr. Dušan Plut, zaprisežen ekolog, geograf, zgodovinar in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi predsednik stranke Zeleni Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije. Prepričan je, da se politika premalo zaveda ekoloških problemov.
Težko se je skriti , če te imajo vsi malone za hišno znanko, še težje se je vrniti, če se poprej v resnici nikamor ne odpraviš! Nekje vmes med tema dvema trditvama smo gostili Nedeljsko gostjo Neco Falk, ki se je deloma vrnila na stara utečena pota in pravkar posnela svoj novi album Od daleč.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ni jih malo, ki Caetana Velosa uvrščajo na seznam najbolj karizmatičnih ljudi na svetu, vsekakor pa ga tam vidijo Brazilci. Dobrih 70 let ima eden glavnih akterjev tropicalisma, gibanja, ki je zasukalo razvoj brazilske popularne glasbe v povsem drugo smer. O tem Caetano Veloso piše v knjigi Verdade Tropical, ki bi lahko bila tudi avtobiografija. V njej pripoveduje tudi o otroštvu v rojstnem kraju Santo Amaro v Bahii, o družini sedmih otrok, o profesionalem življenju in nenazadnje o državi, ki jo je vodila vojska.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v ligi NBA vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Letos je bil razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA, letos ima v povprečju več kot 20 točko na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
V doli reke Hudson v New Yorku nedaleč stran ena drugi stojijo štiri vrhunske restavracije, v katerih lahko pijete različna slovenska vina, jedi solite s piransko soljo ali solato začinite s štajerskim bučnim oljem. Lastnik vseh štirih je kuhar in podjetnik, ljubljenec kuharskih vodnikov in kuharskih kritikov, gost številnih zvezdniških kuharskih oddaj, kuharski samouk in zaljubljenec v vse, kar je slovensko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.
Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Neveljaven email naslov