Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najbolj prepoznavnih avtoric z območja nekdanje Jugoslavije
Pisala je o padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. Nazadnje je v Ljubljani predstavila svojo deveto knjigo, prevedeno v slovenščino Dora in Minotaver (Beletrina) s podnaslovom Moje življenje s Picassom. Pred večerom predstavitve so v naši prestolnici potekali prvi nasilnejši protesti proti covidnim ukrepom …
"Ne vem, katere bolezni ima Slovenija, a mislim, da gre pri protestih za izraz splošnega nezadovoljstva. Ljudje ne protestirajo le proti cepljenju ali ukrepom proti covidu, pač pa tudi zaradi brezposelnosti, nizkih plač, nezadovoljstva z vlado in zdravstvenim sistemom ... Vse to jih tako frustrira, da gredo na ceste. In v tem ne vidim ničesar slabega. Se mi pa zdi slabo, da se ljudje ne cepijo."
Tudi v slovenščini smo lahko brali njen zapis o tem, kako je prebolela covid. A covid ni edina bolezen, s katero se svet spopada.
"Menim, da je največja in najbolj bistvena razlika med vzhodno in zahodno Evropo, ki je bila in ki še vedno obstaja, korupcija. Seveda, tudi na zahodu poznajo korupcijo, ravno zdaj je bil Sarkozy zaradi nje obsojen na leto dni. Ampak v vzhodnoevropskih državah, v državah, ki so imele v preteklosti komunistične režime, je korupcija sistem."
V kavarni sredi Zagreba se je Nataša Štefe s Slavenko Drakulić pogovarjala tudi o Evropi, o družbenih spremembah, o pasivnosti ljudi ter o pravicah žensk in dejstvu, da te niso nikoli za vedno zagotovljene. Ter tudi o tem, ali ima pisateljsko rutino in ali je mogoče povsem ločiti umetnika od umetnosti, ki jo ustvarja.
In še pripis. Kot je v elektronskem sporočilu napisala Slavenka Drakulić, je njena izbira glasbe zelo "staromodna": Bob Dylan (Blowin' in the Wind), Leonard Cohen (Susan) in The Beatles (Yesterday).
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najbolj prepoznavnih avtoric z območja nekdanje Jugoslavije
Pisala je o padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. Nazadnje je v Ljubljani predstavila svojo deveto knjigo, prevedeno v slovenščino Dora in Minotaver (Beletrina) s podnaslovom Moje življenje s Picassom. Pred večerom predstavitve so v naši prestolnici potekali prvi nasilnejši protesti proti covidnim ukrepom …
"Ne vem, katere bolezni ima Slovenija, a mislim, da gre pri protestih za izraz splošnega nezadovoljstva. Ljudje ne protestirajo le proti cepljenju ali ukrepom proti covidu, pač pa tudi zaradi brezposelnosti, nizkih plač, nezadovoljstva z vlado in zdravstvenim sistemom ... Vse to jih tako frustrira, da gredo na ceste. In v tem ne vidim ničesar slabega. Se mi pa zdi slabo, da se ljudje ne cepijo."
Tudi v slovenščini smo lahko brali njen zapis o tem, kako je prebolela covid. A covid ni edina bolezen, s katero se svet spopada.
"Menim, da je največja in najbolj bistvena razlika med vzhodno in zahodno Evropo, ki je bila in ki še vedno obstaja, korupcija. Seveda, tudi na zahodu poznajo korupcijo, ravno zdaj je bil Sarkozy zaradi nje obsojen na leto dni. Ampak v vzhodnoevropskih državah, v državah, ki so imele v preteklosti komunistične režime, je korupcija sistem."
V kavarni sredi Zagreba se je Nataša Štefe s Slavenko Drakulić pogovarjala tudi o Evropi, o družbenih spremembah, o pasivnosti ljudi ter o pravicah žensk in dejstvu, da te niso nikoli za vedno zagotovljene. Ter tudi o tem, ali ima pisateljsko rutino in ali je mogoče povsem ločiti umetnika od umetnosti, ki jo ustvarja.
In še pripis. Kot je v elektronskem sporočilu napisala Slavenka Drakulić, je njena izbira glasbe zelo "staromodna": Bob Dylan (Blowin' in the Wind), Leonard Cohen (Susan) in The Beatles (Yesterday).
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Neveljaven email naslov