Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, podpredsednik OKS, vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske
Smučarska zveza Slovenije je rezultatsko najuspešnejša športna zveza pri nas, za Nogometno zvezo druga po prihodkih, prva po organizaciji tekem svetovnega formata, ena najbolj tradicionalnih. Pred osmimi leti, ko je za krmilo zveze stopil Enzo Smrekar, je bila v nezavidljivem položaju, imela je več kot tri milijone dolga, odnosi med zaposlenimi so bili slabi. Zdaj, po dveh Smrekarjevih mandatih, za tretjega se bo potegoval januarja, je obdobje sanacije končano, poslovanje pozitivno, zato se lahko začenja obdobje rasti. Na prvi pogled se vlogi vrhunskega menedžerja in predsednika športne zveze zelo prepletata.
"Šport je ena od najhitreje rastočih industrij, na drugi strani pa vsebuje ogromno strasti, čustev. In umetnost je ti dve strani harmonično uglasiti."
Enzo Smrekar pravi, da bi se morala država veliko bolj zavedati pozitivnih, multiplikativnih, učinkov športa. Sistemskih sredstev za šport je premalo, zato se je Smučarska zveza reorganizirala in poiskala še druge vire financiranja. Po drugi strani pa preko davkov plača več sredstev kot jih od države dobi. Že z drugačno davčno politiko bi bilo športnim zvezam veliko lažje.
"Tretirati panožne športne zveze kot profitne organizacije ni najbolj modro."
Atlantic Droga Kolinska je eno od vodilnih prehrambenih podjetij v regiji, direktor Enzo Smrekar pa eden najuspešnejših menedžerjev te regije. Lani so mu nadeli naziv menedžer leta 2020. Dodana vrednost na zaposlenega v družbi, ki jo vodi, znaša kar dobrih 100 tisoč evrov, plače zaposlenih so za 44 odstotkov višje od povprečja panoge, ob tem že leta prejemajo enega najvišjih regresov in nagrade za poslovno uspešnost. Njegov poslovni otrok je pašteta Argeta, ki je številka 1 v Evropi, cilja pa tudi na mesto najuspešnejše blagovne znamke svojega segmenta v svetu.
"V ozadju blagovne znamke morajo biti vrednote, mora biti iskrenost."
Enzo Smrekar je v bistvu samouk, pot do najboljšega menedžerja v Sloveniji je začel z ustanovitvijo in vodenjem plesne in manekenske skupine v rani mladosti, zato vse nakopičene izkušnje rad predaja mladim poslovnežem, z ženo sta ustanovila fundacijo s katero pomagata vrhunskim športnikom, da zaživijo po koncu kariere.
"Uspešen, pravi menedžer vrača družbi z delovanjem izven podjetja."
Glede na posebno analizo, v kateri so ga primerjali s 40 tisoč menedžerji po svetu, je Enzo Smrekar bolj karizmatičen od večine vodij. Pravi pa, da do te karizme lahko prideš le z avtentičnostjo, s svojim mišljenjem, pogledi na stvari in sodelovanjem z različnimi profili ljudi, strokovnjaki na svojih področjih. V Sloveniji pogreša raznolikost, ki edina lahko pripelje do novih idej, inovacij…
"V najvišji menedžerski ekipi imam več kot 70 odstotkov žensk. Zato nisem za uvedbo kvot, ker bi se potem moral posloviti od 20 odstotkov vrhunskih sodelavk."
862 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, podpredsednik OKS, vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske
Smučarska zveza Slovenije je rezultatsko najuspešnejša športna zveza pri nas, za Nogometno zvezo druga po prihodkih, prva po organizaciji tekem svetovnega formata, ena najbolj tradicionalnih. Pred osmimi leti, ko je za krmilo zveze stopil Enzo Smrekar, je bila v nezavidljivem položaju, imela je več kot tri milijone dolga, odnosi med zaposlenimi so bili slabi. Zdaj, po dveh Smrekarjevih mandatih, za tretjega se bo potegoval januarja, je obdobje sanacije končano, poslovanje pozitivno, zato se lahko začenja obdobje rasti. Na prvi pogled se vlogi vrhunskega menedžerja in predsednika športne zveze zelo prepletata.
"Šport je ena od najhitreje rastočih industrij, na drugi strani pa vsebuje ogromno strasti, čustev. In umetnost je ti dve strani harmonično uglasiti."
Enzo Smrekar pravi, da bi se morala država veliko bolj zavedati pozitivnih, multiplikativnih, učinkov športa. Sistemskih sredstev za šport je premalo, zato se je Smučarska zveza reorganizirala in poiskala še druge vire financiranja. Po drugi strani pa preko davkov plača več sredstev kot jih od države dobi. Že z drugačno davčno politiko bi bilo športnim zvezam veliko lažje.
"Tretirati panožne športne zveze kot profitne organizacije ni najbolj modro."
Atlantic Droga Kolinska je eno od vodilnih prehrambenih podjetij v regiji, direktor Enzo Smrekar pa eden najuspešnejših menedžerjev te regije. Lani so mu nadeli naziv menedžer leta 2020. Dodana vrednost na zaposlenega v družbi, ki jo vodi, znaša kar dobrih 100 tisoč evrov, plače zaposlenih so za 44 odstotkov višje od povprečja panoge, ob tem že leta prejemajo enega najvišjih regresov in nagrade za poslovno uspešnost. Njegov poslovni otrok je pašteta Argeta, ki je številka 1 v Evropi, cilja pa tudi na mesto najuspešnejše blagovne znamke svojega segmenta v svetu.
"V ozadju blagovne znamke morajo biti vrednote, mora biti iskrenost."
Enzo Smrekar je v bistvu samouk, pot do najboljšega menedžerja v Sloveniji je začel z ustanovitvijo in vodenjem plesne in manekenske skupine v rani mladosti, zato vse nakopičene izkušnje rad predaja mladim poslovnežem, z ženo sta ustanovila fundacijo s katero pomagata vrhunskim športnikom, da zaživijo po koncu kariere.
"Uspešen, pravi menedžer vrača družbi z delovanjem izven podjetja."
Glede na posebno analizo, v kateri so ga primerjali s 40 tisoč menedžerji po svetu, je Enzo Smrekar bolj karizmatičen od večine vodij. Pravi pa, da do te karizme lahko prideš le z avtentičnostjo, s svojim mišljenjem, pogledi na stvari in sodelovanjem z različnimi profili ljudi, strokovnjaki na svojih področjih. V Sloveniji pogreša raznolikost, ki edina lahko pripelje do novih idej, inovacij…
"V najvišji menedžerski ekipi imam več kot 70 odstotkov žensk. Zato nisem za uvedbo kvot, ker bi se potem moral posloviti od 20 odstotkov vrhunskih sodelavk."
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Umirjenost, preudarnost in potrpežljivost so lastnosti, primerne oziroma celo nujne za guvernerja centralne banke. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle jih ima. Poleg tega pa tudi precej odločne odgovore, zakaj Evropska centralna banka znižuje že zdaj negativne obrestne mere, kaj se bo zgodilo z 20 milijardami slovenskih prihrankov, naloženih v bankah, če bodo uvedene bančne ležarine, pa tudi o tem, kako ocenjuje bančno sanacijo pred šestimi leti, po kateri se prah še vedno ni polegel.
Že skoraj 40 let gradi mostove, premaguje ovire, povezuje ljudi in ustvarja poti, ki okolju dajo dodatno vrednost.
Masten zrak, gosti oblaki, sonca od nikoder, eno drevo, ki stoji še danes, nikakršnega petja ptic, samo vsakodnevne godbe orkestra, ki je pospremil taboriščnike na prisilno delo. To je le eden od spominov danes 86-letnega Olega Mandića, zadnjega otroka, ki je bil izpuščen iz Auschwitza. Oleg Mandić je v taborišču preživel sedem mesecev, to, da je ven odšel živ, pripisuje sreči: “Sreča je na prvem mestu, predstavlja 70 odstotkov, 20 odstotkov je mamina ljubezen, pet odstotkov pa otroška iznajdljivost.” O travmatični izkušnji je spregovoril deset let po osvoboditvi: “Po molčečnežu sem postal klepetulja.” Od Tita do Josefa Mengeleja, od česna do preživetvenega gona, od psihoterapije v Auschwitzu do opatijskega valčka … z nedeljskim gostom Olegom Mandićem.
Profesorica matematike Marta Zabret, ki poučuje na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, je nedavno lepo število svojih zgodb o dogodivščinah izza matematičnega katedra strnila v knjigi MaRtematične prigode. To je knjiga za na polico med Sveto pismo, Iliado in Kosovelove Integrale, je ob tem zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Gospa z izpiljenim slogom in materinsko empatijo do svojih dijakov pravi, da so srednješolci najbolj inovativna in samosvoja plast človeštva in da se je treba postaviti po robu zakoreninjenemu rodbinskemu aksiomu o tem, da nismo za matematiko, tudi če nas kdaj pesti vnetje sinusov in kosinusov. No, v teh dneh tik pred začetkom šolskega leta že razvezuje malho z iksi in ipsiloni, tudi s kančkom treme pred vsemi novimi in starimi obrazi, ki bodo zasedli klopi pred njo.
Jure Apih je bil novinar, urednik Teleksa, bil je direktor Dela in oglaševalec. V sedemdesetih letih je bil kreativni direktor prve slovenske oglaševalske agencije Studio marketing Delo, podpisal se je pod mnogo nagrajenih oglaševalskih kampanj, poleg je bil pri akciji 4 milijone pridnih rok in Podarim dobim. Bil je član mnogih oglaševalskih in marketinških strokovnih organizacij, v začetku devetdesetih je zasnoval in sodeloval pri ustanovitvi Zlatega bobna, mednarodnega oglaševalskega festivala. V pokoju se je posvetil pisanju, kolumne so zbrane v knjigi Papirnati boben, napisal je Fino kuhinjo za telebane, Za lepo misel dam cekin in mnoge druge. A zadnja, Rdečega mlina blues, je drugačna knjiga. Je osebna zgodba o Srečku Robinščaku, ki je življenje izgubil v udbovskih zaporih. Gre za pripoved o 1200 straneh udbovskih dokumentov, spletkah, o Srečkovem klicu na pomoč, ki ga ni želel nihče slišati, pa tudi o zamerah, maščevalnosti, desetletjih življenja in dela ter zgodbi, ki jo še mora dokončati. O knjigi, ki jo je moral napisati, Jure Apih v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Jenny Erpenbeck o sebi pravi, da je vzhodnonemška pisateljica. Zaznamovali sta jo otroštvo v vzhodnem Berlinu in odraščanje v družini intelektualcev. Oče je bil fizik, mama prevajalka iz arabščine. Kritična je tako do nekdanje Nemške demokratične republike kot do sodobne Nemčije. Ima svoje razloge in razlage, zakaj ob porušitvi zidu ni občutila evforije. Pogreša dolgočasenje in trenutke, ko njena glava pripada le njej. V slovenščino je preveden njen roman Srečišče (Heimsuchung), mednarodno slavo pa si je pridobila z romanom Gehen, ging, gegangen.
Nedeljski gost Renato Baretić je v Sloveniji verjetno najbolj znan po svojem najuspešnejšem romanu Osmi poverjenik. Zanj je na Hrvaškem prejel vse najpomembnejše literarne nagrade in velja tudi za roman tistega desetletja, ko je izšel. Pisatelj, pesnik, scenarist in sestavljalec kvizov govori o življenju v Splitu, pomenu novinarstva danes in o tem, kam je zašla hrvaška družba. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Športni psihologi niso vedeževalci in nimajo čarobne paličice, njihovo delo z vrhunskimi športniki je lahko uspešno le z dolgotrajni delom. Tega se slovenski športniki vse bolj zavedajo, čeprav je v naši kulturi še vedno prisotno tudi razmišljanje, da mora svoje težave vsak rešiti sam. Nedeljska gostja je dr. Tanja Kajtna, predsednica sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije, predava na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in sodeluje s številnimi slovenskimi šampioni, tudi z Ilko Štuhec. Z njo se je pogovarjal Aleš Smrekar.
Kdo bi lahko na sodišču bolj pravično razsodil: človek ali robot? Pravnik in kriminolog dr. Aleš Završnik, še vedno daje prednost človeški presoji, prepričan je, da moramo več vlagati v ljudi kot pa v tehnologijo: “Mnogi v tehnologiji vidijo rešitev za prav vsako težavo, a tehnologija ne bo rešila družbenih problemov, prej le še bolj poglablja družbeno neenakost.” Slovenska vlada napoveduje, da bo po žičnati ograji zdaj mejo skušala nadzorovati in varovati še z droni: “Z droni bomo dokazali, da znamo varovati mejo. Gre prej za performans za javnost, kot učinkovito varovanje. Podobno je z žično ograjo, prej gre zato, da se izve, da ima neka država ograjo, kot pa za resnično učinkovitost. Gre za teater varnosti.” O teatru varnosti in nadzora, kako demokracijo nadomešča vladavina algoritmov, zakaj si na Norveškem skorajda že sumljiv, če plačuješ z gotovino in o družabnih omrežjih, ki so razkrila neprijetne plati slovenske družbe: “Twitter je nastavil ogledalo družbene realnosti v Sloveniji, razkril je neprijetne plati družbe. Nisem verjel, da pri nas obstaja toliko zanikovalcev znanstveno povsem jasnih zadev, na primer cepljenja ali globalnega segrevanja.” Avtor: Luka Hvalc
Janez Drvarič je že pol stoletja dejaven v slovenski in jugoslovanski košarki. Kot član strokovnega štaba jugoslovanske reprezentance je osvojil 14 kolajn na prvenstvih in olimpijskih igrah. Pred kratkim je praznoval 70 let, vendar še vedno ostaja pri trenerskem delu. Treniral je številne rodove vrhunskih košarkarjev: “S svojimi izkušnjami lahko mladega fanta ocenim, ali bo vrhunski košarkar. Vendar le njegove košarkarske sposobnosti. Ne morem pa vedeti, kakšna je mentaliteta tega fanta. Koliko se je pripravljen podrediti košarki.” Janez Drvarič je vodil slovensko reprezentanco, Olimpijo in Cibono, bil nepogrešljivi član strokovnega štaba briljantne jugoslovanske reprezentance. Učil je nešteto mladih košarkarjev in takoj prepozna, kdo izmed mladeničev bo vrhunski košarkar. Bil je tudi trener legendarnega Dražena Petrovića: “Dražen Petrović je na treningu zadeval tudi prek 100 prostih metov zapored in prek 50 trojk. Proste mete je pogosto treniral z zaprtimi očmi.” Kot enega največjih talentov izpostavi Petra Vilfana: “Peter Vilfan je v Čačku na mladinskem prvenstvu tako navduševal, da so ga gledalci naložili na fotelj in ga nesli do hotela ter vzklikali: Pero majstore!” Bil je tudi član strokovnega štaba na tekmi Jugoslavije in Italije, ki jo je zaznamoval konflikt: “Vilfan se je skušal vplesti v pretep. Jaz sem ga ujel okrog vratu in ga držal kolikor sem mogel.” Avtor: Franci Pavšer
Tomaž Vesel je kariero pričel na Centru vlade RS za informatiko, bil član Državne revizijske komisije, namestnik predsednika Računskega sodišča RS in leta 2013 imenovan za predsednika. Od 2016 pa je tudi predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Poleg skrbi za zakonito in racionalno porabo javnega denarja mora Računsko sodišče opravljati tudi svetovalno vlogo, je prepričan Tomaž Vesel. Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravila Nataša Zanuttini. Foto: Osebni arhiv Tomaža Vesela.
Janez Pipan, eden najbolj pronicljivih bralcev med gledališkimi režiserji in prav zato med študenti akademije, najbolj strahospoštovani profesor. Gost Nine Zagoričnik.
Glasbeni in kulturni urednik, profesionalni novinar na Radio Študent, natanko pred 30 leti se je podpisal pod Studia Ljubljana in oddajo, na takrat Televiziji Ljubljana, tudi vodil. Bil je piarovec v Pristopu, kreativni direktor pri Publicis Virgo in direktor agencije za direktni marketing Indirekt, pred 17 leti je ustanovil agencijo Nastop plus, 19 let že piše kolumne za Dnevnik in je trener nastopanja. Leon Magdalenc je bil gost četrtkovega pogovornega večera na Radiu Slovenija, pred mikrofon ga je povabila Nataša Zanuttini.
Ptice so ga pritegnile že v osnovni šoli in zanimanje zanje je kmalu preraslo v strokovno delo. Tomaž Mihelič je naš izjemen poznavalec krilatega sveta in že leta je kot varstveni ornitolog zaposlen na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, naše največje nevladne organizacije za varstvo narave, ki letos obeležuje 40 let. Med njegovimi številnimi varstvenimi projekti je gotovo letos izdani Atlas ptic Slovenije, veliko delo 15-ih let z opisi 239-ih vrst ptic, tudi z nekaterimi, ki jih pri nas ni več mogoče videti.
Umetnostni zgodovinar, direktor Fundacije Palazzo Strozzi Arturo Galansino, je bil ob nastopu funkcije z 38 leti najmlajši direktor kakšne pomembne kulturne ustanove v Italiji. Velik poznavalec renesanse je 10 let služboval kot kurator v pariškem Louvru in na Royal Academy of Arts v Londonu, danes pa si na elitni lokaciji v eni najbolj markantnih stavb v svetovni prestolnici renesanse Firencah prizadeva Italijanom približati sodobno umetnost, ki jo prepletajo z Italijanom bližjo klasično pa tudi moderno umetnostjo.
Marko Vidojković je protestniški veteran. Pred dvajsetimi leti je bil v prvih vrstah pri rušenju režima Slobodana Miloševića, zdaj aktivno sodeluje pri poskusih rušenja aktualnega srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Lucidno in brez dlake na jeziku diagnosticira največje bolezni svojega naroda, analizira fenomen Balkana, aktualno dogajanje v Evropi in svetu. Najprej je pisatelj, ki v svoji aktualni knjigi futuristično piše, kako vožnja z vlakom iz Skopja v Ljubljano traja le nekaj ur. V slovenščino sta prevedeni njegovi uspešnici Kremplji in Res vam hvala. Je tudi nekdanji urednik srbskega Playboya, slikal se je za istospolni koledar, je kitarist skupine Crveni vetar, v kateri poje njegova žena. Spominja se zlatih časov beograjske glasbene scene in kultnega benda EKV, se čudi današnji pasivnosti mladih in dejstvu, da je tudi marginalne in zatirane skupine ljudi mogoče na enostaven način kupiti z oblastjo in drobižem. Na TV Šabac vodi do oblasti kritično oddajo, tudi zato so ga tabloidi razglasili za “neozdravljenega narkomana.” Kot srednješolec je vzhičeno doživel veliko evropsko slavje Crvene Zvezde, danes bi nogomet v Srbiji prepovedal, ker je gojišče za pokvarjene menedžerje in skorumpirane navijaške skupine.
Nedeljska gostja dr. Roby Abeles je avstralska psihoterapevtka z več kot 33-letnimi izkušnjami na področju zdravljenja odvisnosti. Prepričana je, da zasvojenost simptom bolečine, ki jo povzroča travma. Pri svojem delu uporablja terapevtsko metodo brainspotting, ki omogoča dostop do globokih travm. Tudi sama je doživela hude travme, pri drugem letu starosti so ji začeli dajati valium, pri dvanajstih je začela piti alkohol, večkrat je doživela spolno zlorabo, bila je odvisna od kokaina. Tudi na podlagi svoje izkušnje, je prepričana, da nad ljudmi ne smemo nikoli obupati.
Maja Štamol Droljc je svojo poslovno pot začela z zmago na natečaju za večerno obleko, pred kratkim pa se je, kot sama pravi, za petnajsto obletnico blagovne znamke nagradila s predstavitvijo kolekcije na modni reviji v Washingtonu v organizaciji slovenskega veleposlaništva. Kljub dobrim odzivom, pa ostaja trdo na tleh in se zaveda, da je za uspeh v tujini poleg ustvarjalnosti, potrebnega ogromno denarja. V pogovoru razmišlja o položaju slovenskih oblikovalcev, vnaprej izgubljeni tekmi z nizko cenovno modo, primerjavi s Hrvaško, nasmeh na obraz pa ji nariše vprašanje o dveh posvojenih deklicah in njeni veliki družini.
Nedeljski gost je bil pesnik Jani Oswald, tudi eden naših bolj priljubljenih in odmevnih zamejskih ustvarjalcev. Poznan je predvsem po svojih pesniških eksperimentih, ki zvenijo kot zvočne igre. Jani Oswald: Osvoboditev Kost komu zbiti kos komu biti bos v boj iti ost vodo piti os bo voditi osa bo v riti bodi ti to toti Tito ko bo ti do dotik tak tih o bo po osvo bo ditvi
Neveljaven email naslov