Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, podpredsednik OKS, vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske
Smučarska zveza Slovenije je rezultatsko najuspešnejša športna zveza pri nas, za Nogometno zvezo druga po prihodkih, prva po organizaciji tekem svetovnega formata, ena najbolj tradicionalnih. Pred osmimi leti, ko je za krmilo zveze stopil Enzo Smrekar, je bila v nezavidljivem položaju, imela je več kot tri milijone dolga, odnosi med zaposlenimi so bili slabi. Zdaj, po dveh Smrekarjevih mandatih, za tretjega se bo potegoval januarja, je obdobje sanacije končano, poslovanje pozitivno, zato se lahko začenja obdobje rasti. Na prvi pogled se vlogi vrhunskega menedžerja in predsednika športne zveze zelo prepletata.
"Šport je ena od najhitreje rastočih industrij, na drugi strani pa vsebuje ogromno strasti, čustev. In umetnost je ti dve strani harmonično uglasiti."
Enzo Smrekar pravi, da bi se morala država veliko bolj zavedati pozitivnih, multiplikativnih, učinkov športa. Sistemskih sredstev za šport je premalo, zato se je Smučarska zveza reorganizirala in poiskala še druge vire financiranja. Po drugi strani pa preko davkov plača več sredstev kot jih od države dobi. Že z drugačno davčno politiko bi bilo športnim zvezam veliko lažje.
"Tretirati panožne športne zveze kot profitne organizacije ni najbolj modro."
Atlantic Droga Kolinska je eno od vodilnih prehrambenih podjetij v regiji, direktor Enzo Smrekar pa eden najuspešnejših menedžerjev te regije. Lani so mu nadeli naziv menedžer leta 2020. Dodana vrednost na zaposlenega v družbi, ki jo vodi, znaša kar dobrih 100 tisoč evrov, plače zaposlenih so za 44 odstotkov višje od povprečja panoge, ob tem že leta prejemajo enega najvišjih regresov in nagrade za poslovno uspešnost. Njegov poslovni otrok je pašteta Argeta, ki je številka 1 v Evropi, cilja pa tudi na mesto najuspešnejše blagovne znamke svojega segmenta v svetu.
"V ozadju blagovne znamke morajo biti vrednote, mora biti iskrenost."
Enzo Smrekar je v bistvu samouk, pot do najboljšega menedžerja v Sloveniji je začel z ustanovitvijo in vodenjem plesne in manekenske skupine v rani mladosti, zato vse nakopičene izkušnje rad predaja mladim poslovnežem, z ženo sta ustanovila fundacijo s katero pomagata vrhunskim športnikom, da zaživijo po koncu kariere.
"Uspešen, pravi menedžer vrača družbi z delovanjem izven podjetja."
Glede na posebno analizo, v kateri so ga primerjali s 40 tisoč menedžerji po svetu, je Enzo Smrekar bolj karizmatičen od večine vodij. Pravi pa, da do te karizme lahko prideš le z avtentičnostjo, s svojim mišljenjem, pogledi na stvari in sodelovanjem z različnimi profili ljudi, strokovnjaki na svojih področjih. V Sloveniji pogreša raznolikost, ki edina lahko pripelje do novih idej, inovacij…
"V najvišji menedžerski ekipi imam več kot 70 odstotkov žensk. Zato nisem za uvedbo kvot, ker bi se potem moral posloviti od 20 odstotkov vrhunskih sodelavk."
860 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, podpredsednik OKS, vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske
Smučarska zveza Slovenije je rezultatsko najuspešnejša športna zveza pri nas, za Nogometno zvezo druga po prihodkih, prva po organizaciji tekem svetovnega formata, ena najbolj tradicionalnih. Pred osmimi leti, ko je za krmilo zveze stopil Enzo Smrekar, je bila v nezavidljivem položaju, imela je več kot tri milijone dolga, odnosi med zaposlenimi so bili slabi. Zdaj, po dveh Smrekarjevih mandatih, za tretjega se bo potegoval januarja, je obdobje sanacije končano, poslovanje pozitivno, zato se lahko začenja obdobje rasti. Na prvi pogled se vlogi vrhunskega menedžerja in predsednika športne zveze zelo prepletata.
"Šport je ena od najhitreje rastočih industrij, na drugi strani pa vsebuje ogromno strasti, čustev. In umetnost je ti dve strani harmonično uglasiti."
Enzo Smrekar pravi, da bi se morala država veliko bolj zavedati pozitivnih, multiplikativnih, učinkov športa. Sistemskih sredstev za šport je premalo, zato se je Smučarska zveza reorganizirala in poiskala še druge vire financiranja. Po drugi strani pa preko davkov plača več sredstev kot jih od države dobi. Že z drugačno davčno politiko bi bilo športnim zvezam veliko lažje.
"Tretirati panožne športne zveze kot profitne organizacije ni najbolj modro."
Atlantic Droga Kolinska je eno od vodilnih prehrambenih podjetij v regiji, direktor Enzo Smrekar pa eden najuspešnejših menedžerjev te regije. Lani so mu nadeli naziv menedžer leta 2020. Dodana vrednost na zaposlenega v družbi, ki jo vodi, znaša kar dobrih 100 tisoč evrov, plače zaposlenih so za 44 odstotkov višje od povprečja panoge, ob tem že leta prejemajo enega najvišjih regresov in nagrade za poslovno uspešnost. Njegov poslovni otrok je pašteta Argeta, ki je številka 1 v Evropi, cilja pa tudi na mesto najuspešnejše blagovne znamke svojega segmenta v svetu.
"V ozadju blagovne znamke morajo biti vrednote, mora biti iskrenost."
Enzo Smrekar je v bistvu samouk, pot do najboljšega menedžerja v Sloveniji je začel z ustanovitvijo in vodenjem plesne in manekenske skupine v rani mladosti, zato vse nakopičene izkušnje rad predaja mladim poslovnežem, z ženo sta ustanovila fundacijo s katero pomagata vrhunskim športnikom, da zaživijo po koncu kariere.
"Uspešen, pravi menedžer vrača družbi z delovanjem izven podjetja."
Glede na posebno analizo, v kateri so ga primerjali s 40 tisoč menedžerji po svetu, je Enzo Smrekar bolj karizmatičen od večine vodij. Pravi pa, da do te karizme lahko prideš le z avtentičnostjo, s svojim mišljenjem, pogledi na stvari in sodelovanjem z različnimi profili ljudi, strokovnjaki na svojih področjih. V Sloveniji pogreša raznolikost, ki edina lahko pripelje do novih idej, inovacij…
"V najvišji menedžerski ekipi imam več kot 70 odstotkov žensk. Zato nisem za uvedbo kvot, ker bi se potem moral posloviti od 20 odstotkov vrhunskih sodelavk."
Gozdarski inženir, ki je večino svoje kariere preživel v Triglavskem narodnem parku, 4 leta je bil tudi direktor parka, po prepričanju in delovanju predvsem naravovarstvenik, planinec, podpredsednik Planinske zveze, postane na začetku leta 2018 direktor Kobariškega muzeja, enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. Na prvi pogled velik odmik od vsega kar je počel doslej, ampak v bistvu sploh ne – spet gre za varovanje in spet gre za dediščino. O prihodnosti Kobariškega muzeja, ki se v bistvu živi sam in je bil letos zaradi korona krize prvič v 30 letni zgodovini 50 dni v kosu zaprt, pa o njegovi sestrski fundaciji Pot miru, je tekla beseda. Seveda ni šlo brez Triglavskega narodnega parka, vizija po kateri se edini slovenski narodni park še vedno ravna, je prav delo Martina Šolarja. S tem je povezana tudi njegova teza, da je varovanje narave in zavarovanih območij zrel dogovor družbe, ki ima svojo ceno. Kakšna je ta cena in zakaj varovanje narave pri nas nima ambasadorja v izvršni veji oblasti? Martina Šolarja je gostil Aleš Smrekar.
Jakob J. Kenda je doktoriral iz fantazijske književnosti, ki mu je, kot pravi, v osnovni šoli pri zatikanju z branjem odprla pot v svet literature. Zanimanje za tovrstni žanr ga je pripeljejo tudi do knjig o mladem čarovniku Harryju Potterju, pod katere se je podpisal kot prevajalec. Ob tem pa ga mnogi poznajo tudi kot prvega Slovenca, ki je prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot. O tem je napisal roman, ki ni le dobro bran in uspešen, ampak tudi nagrajen za najboljše samozaložniško prozno delo, najboljši potopisni roman in najboljši literarni prvenec. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, o ustoličenju katere je razmišljal že ob poti skozi 14 ameriških zveznih držav kot o poti našega združevanja.
Pred desetimi leti se je v Splošni bolnišnici Jesenice zaposlil kot specialist internist, po štirih letih je postal direktor, izvedel reorganizacijo, izboljšal poslovanje in odnose v kolektivu. Ko je avgusta 2019 postal generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra, je vedel, da ne bo lahko, zagotovo pa ni niti slutil, kaj ga čaka. Dr. Janez Poklukar, ki je vajen delati ob nedeljah, je bil nedeljski gost Vala 202.
Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme. V osemdesetih so oblastniki v njihovi uniformiranosti iskali fašizem, potem so jih častili skorajda kot disidente in osvoboditelje, danes pa se zdi, da jih Trump in njega evropski avtokratski oboževalci, vključivši lokalne, nemara celo posnemajo. Jani Novak pa si, tako kot njegov Laibach, še vedno misli svoje. Z njim se pogovarja Miha Šalehar.
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
"Zlatarne odprte, knjigarne zaprte. Molk je zlato." To je ena izmed aktualnih besednih domislic Esada Babačića. Imenovali bi ga lahko tudi heroj ljubljanskih ulic. Panker, proleter, športni navdušenec, poet, Rožančev nagrajenec za zbirko esejev "Veš, mašina, svoj dolg." Združuje šport, glasbo in umetnost, razmišlja o hrepenenju, tihi večini in naivnosti, ki nas preveč stane: “Brez naivnosti ni revolucije. In to je danes težava. Ogromno naivnih ljudi je nehote pomagalo elitam. Pomagali so jih utrditi na strateških pozicijah.”
Čeprav diplomirani pravnik je dr. Božidar Jezernik profesionalno in znanstveno delo posvetil etnologiji in kulturni antropologiji. Več kot 20 let se je ukvarjal s preučevanjem življenja v ekstremnih razmerah, s koncentracijskimi taborišči. A teme raziskovanja dr. Božidarja Jezernika so zelo raznovrstne. V njegovih knjigah, ki jih je napisal več kot dvajset, obravnava tako ljubljanske spomenike, junake v slovenski folklori. Napisal je tudi knjigo o kavi, ki je na Kitajskem prejela nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih. Blizu mu je razsvetljenska miselnost, da je znanje tisto, kar izboljša človeka, pomemben pa je tudi spomin:"Če nimamo spomina, ne vemo, kdo smo in od kod prihajamo, in če ne vemo tega, od kod prihajamo, ne moremo vedeti niti, kje smo, kaj šele, kam gremo." Je strasten zbiralec porcelana in keramike, še zlasti tiste, ki je nastala v Libojah, pa tudi razglednic, ki so povezane s temami, ki jih obravnava v svojem raziskovalnem delu.
Tokratni nedeljski gost Timothy P. Carney ne verjame v gospodarsko razlago premikanja volilne baze. Njegova potovanja po ZDA so ga utrdila v prepričanju, da je za človeka najpomembnejša močna, notranje povezana skupnost, v kateri živi. Večji del ZDA pa se sooča z razpadom lokalnih skupnosti, ki se začne že pri razpadu družin, zapiranju cerkva in padcu kakovosti javnih šol. V takšnih okoliščinah umrejo ameriške sanje, ljudje zapadejo malodušju, večina politike pa jih prezre, češ, da se niso sposobni odzvati in prilagoditi spremembam. A namesto, da bi zamenjali ljudstvo, so leta 2016 zamenjali – politiko. Donald Trump je te ljudi znal nagovoriti. Čeprav ni izpolnil obljub, pa je prav verjetno, da ga bodo tokrat volili še enkrat. Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Tik preden se mu izteče mandat sedanjega Ježkovega nagrajenca, smo pred mikrofon povabili Marka Breclja. Legendarni glasbenik, mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist nas je potem povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastalo je nekaj drugačnega, kot je lahko načrtno in nenačrtno drugačen samo on.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, aktiven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne na civilno prebivalstvo. V Pakistanu je doživel bombni napad, raziskoval je tudi v Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu. V intervjuju tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih, civilnih žrtvah …
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.
Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.
Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.
Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.
Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.
Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.
Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma s svojim celovečernim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov triumfiral z enajstimi nagradami vesna. Je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na goriškem in avtor knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami. Trenutno je štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom "Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci po zimi".
Neveljaven email naslov