Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vrhu Žusma se po novem ponuja izjemen razgled s skoraj 26 metrov visokega Stolpa ljubezni
Tokrat gremo na izlet na Žusem, zaobljeno vzpetino v osrčju Kozjanskega, kjer se dobro leto dni baha nov lesen razgledni stolp; krstili so ga za Stolp ljubezni. A kraji tam okoli si omembe ne zaslužijo le zaradi tega. Ljudski spomin je v zvezi z njimi ohranil številne napete pripovedi, od trpljenja tlačanskih nevest, izgubljenih grofičen, do skrivnostnega poslednjega prebivalca starega žusemskega gradu. To so tudi kraji, od koder prihaja najuspešnejša ekipa silakov v vleki vrvi v Sloveniji.
»Na Žusem prideš le, če se izgubiš,« tako me je v bistroumno miselno zanko zvabil 83-letni Daniel Artiček, ki je odraščal s pogledom na Žusem, in jo hip zatem razpletel: »… a ko tja prideš, si presenečen, kaj vse je videti.« Artiček je sivolas gospod, ki sicer že desetletja živi v Kamniku. A njegovi domači kraji skoraj 100 km proti vzhodu mu niso dali miru. Pred leti je začel zbirati zgodbe o njih in jih izdal v kar nekaj knjižnih delih v samozaložbi. Za kraljico svoj knjig imenuje delo »Legende grofije žusemske«.
Nekdaj mogočen grad na Žusmu je danes le še razvalina. Ljudje si še pripovedujejo zgodbe o izgubljenih grofičnah, trpkih usodah tlačanskih nevest, ki pogosto niso preživele fevdalčeve zahteve prve noči, a najbolj zanimiva je gotovo zgodba o poslednjem prebivalcu gradu.
669 metrov visoki Žusem že na daleč prepoznate po dveh cerkvah na vrhu. Sveti Valentin in Sveti Jakob predstavljata cilj vsakoletnega Valentinovega pohoda z laternami, zdaj imajo pohodniki nov cilj. Lani spomladi so na vrhu odprli razgledni leseni stolp, imenovan Stolp ljubezni. »Ima 116 stopnic, dve razgledni ploščadi. Zakaj stolp ljubezni? Zaradi cerkve svetega Valentina in tudi zato, ker so imeli grofje te kraje zaradi ljubezni.« Tako pojasnjuje Martin Ozis, pobudnik ideje o stolpu.
Kot je povedal, so stolp s številnimi prostovoljnimi urami dela postavili člani Planinskega društva Žusem. A postavljanje macesnovskega lepotca ni bilo najtežje, veliko več skrbi je povzročalo zbiranje papirjev, uporabno dovoljenje so dobili le dva dni pred odprtjem.
V Dobrini pod Žusmom sta nas sicer pričakala domačina Danica Recko in Slavko Kolar. Dve gonilni sili kulture in turizma v tistih krajih. Danica vodi društvo Izviri, v katerem oživljajo izročilo predic, Slavko zatem s ponosom pove, da je njegova skupina ljudskih pevcev pred kratkim izdala svoj prvi CD.
Vas Dobrina spada pod krajevno skupnost Loka pri Žusmu, skupaj z zaselkom Hrastje štejejo okoli 800 prebivalcev. Danes je tam le nekaj hiš in kmetij, nekdaj pa je gospodarsko moč pomenilo glažutarstvo.
Svojevrsten fenomen je tudi navdušenje za vleko vrvi v tem kraju. Ubrana ekipa silakov si je v minulih 15. letih na tekmovanjih po državi v vleki priborila kar 115 pokalov. Kot pravijo, se do zdaj domov še niso vrnili brez pokala.
583 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Na vrhu Žusma se po novem ponuja izjemen razgled s skoraj 26 metrov visokega Stolpa ljubezni
Tokrat gremo na izlet na Žusem, zaobljeno vzpetino v osrčju Kozjanskega, kjer se dobro leto dni baha nov lesen razgledni stolp; krstili so ga za Stolp ljubezni. A kraji tam okoli si omembe ne zaslužijo le zaradi tega. Ljudski spomin je v zvezi z njimi ohranil številne napete pripovedi, od trpljenja tlačanskih nevest, izgubljenih grofičen, do skrivnostnega poslednjega prebivalca starega žusemskega gradu. To so tudi kraji, od koder prihaja najuspešnejša ekipa silakov v vleki vrvi v Sloveniji.
»Na Žusem prideš le, če se izgubiš,« tako me je v bistroumno miselno zanko zvabil 83-letni Daniel Artiček, ki je odraščal s pogledom na Žusem, in jo hip zatem razpletel: »… a ko tja prideš, si presenečen, kaj vse je videti.« Artiček je sivolas gospod, ki sicer že desetletja živi v Kamniku. A njegovi domači kraji skoraj 100 km proti vzhodu mu niso dali miru. Pred leti je začel zbirati zgodbe o njih in jih izdal v kar nekaj knjižnih delih v samozaložbi. Za kraljico svoj knjig imenuje delo »Legende grofije žusemske«.
Nekdaj mogočen grad na Žusmu je danes le še razvalina. Ljudje si še pripovedujejo zgodbe o izgubljenih grofičnah, trpkih usodah tlačanskih nevest, ki pogosto niso preživele fevdalčeve zahteve prve noči, a najbolj zanimiva je gotovo zgodba o poslednjem prebivalcu gradu.
669 metrov visoki Žusem že na daleč prepoznate po dveh cerkvah na vrhu. Sveti Valentin in Sveti Jakob predstavljata cilj vsakoletnega Valentinovega pohoda z laternami, zdaj imajo pohodniki nov cilj. Lani spomladi so na vrhu odprli razgledni leseni stolp, imenovan Stolp ljubezni. »Ima 116 stopnic, dve razgledni ploščadi. Zakaj stolp ljubezni? Zaradi cerkve svetega Valentina in tudi zato, ker so imeli grofje te kraje zaradi ljubezni.« Tako pojasnjuje Martin Ozis, pobudnik ideje o stolpu.
Kot je povedal, so stolp s številnimi prostovoljnimi urami dela postavili člani Planinskega društva Žusem. A postavljanje macesnovskega lepotca ni bilo najtežje, veliko več skrbi je povzročalo zbiranje papirjev, uporabno dovoljenje so dobili le dva dni pred odprtjem.
V Dobrini pod Žusmom sta nas sicer pričakala domačina Danica Recko in Slavko Kolar. Dve gonilni sili kulture in turizma v tistih krajih. Danica vodi društvo Izviri, v katerem oživljajo izročilo predic, Slavko zatem s ponosom pove, da je njegova skupina ljudskih pevcev pred kratkim izdala svoj prvi CD.
Vas Dobrina spada pod krajevno skupnost Loka pri Žusmu, skupaj z zaselkom Hrastje štejejo okoli 800 prebivalcev. Danes je tam le nekaj hiš in kmetij, nekdaj pa je gospodarsko moč pomenilo glažutarstvo.
Svojevrsten fenomen je tudi navdušenje za vleko vrvi v tem kraju. Ubrana ekipa silakov si je v minulih 15. letih na tekmovanjih po državi v vleki priborila kar 115 pokalov. Kot pravijo, se do zdaj domov še niso vrnili brez pokala.
V Planini pri Rakeku je v furmanskih zlatih časih delovalo kar 42 gostiln. To nedeljo smo vas povabili na sprehod po Jamborni poti od Planine do Razdrtega, po kateri so furmani proti Trstu in ostalim pristaniščem tovorili ladijski les.
Spodnje in Zgornje ali pa kar Pirniče se večkrat znajdejo v rubrikah "aktualno". Bioplinarna, diskoteka, teleta ... Jih pa najdemo tudi v rubrikah, kjer so omenjeni kraji, primerni za odklop in izlet. Nekateri kolesarji so jih že odkrili, tisti, ki ne poganjajo pedal, jih bodo morda zdaj, ko imajo Pirniče tudi mestno avtobusno povezavo. Pa tudi če niste iz Ljubljane, boste tam dobili dozo zgodovine. Svete in posvetne. Tam sta namreč rojena dva znana Slovenca – komandir, ime druge vojne Franc Rozman Stane ter duhovnik in planinski maček Jakob Aljaž. Mimo njunih rojstnih hiš vodi učna pot od Straže do Aljaževine. In kaj je Straža? Ob toplem izviru so včasih perice ob perilu opravile tudi opravljanje. Odpravite se z nami! Pa brez opravljanja.
Naš tokratni izletniški cilj bo mesto na otoku, eno najstarejših in najmanjših mest - Kostanjevica na Krki.
Kdo ali kaj je determinator? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli v tokratnem gobarskem Nedeljskem izletu, v katerem tokrat ni v ospredju vprašanje ‘Kam?’ ampak ‘S kom?’. Gobarjenje je v Sloveniji stara “obrt”, a vse do konca 19. stoletja je nastalo le nekaj redkih zapisov o gobah v slovenskem jeziku. In prvo knjigo o gobah »Naše gobe«, ki jo je napisal celjski učitelj Ante Beg, smo dobili šele leta 1923. V šestdesetih letih so kot gobe po dežju začela rasti gobarska društva, danes jih pri nas deluje malo manj kot 30, združeni pa so pod okriljem Mikološke zveze Slovenije.
Naravni spomenik Dovžanova soteska je spomenik v pravem pomenu besede. V bližini Tržiča po zgodovini dobesedno hodite, fosili so namreč tam nekaj povsem običajnega. Kamnine si sledijo po lepo urejenih slojih. Pot denimo začenja rdeči peščenjak, ki dokazuje, da je bila 250 milijonov let nazaj na tem mestu puščava, ostale kamnine nadaljujejo zgodbo o zemeljski zgodovini do današnjih dni. Soteska pa ponuja še eno nenavadno priložnost: plezanje po ostankih koralnega grebena.
Na nedeljskem izletu bomo kolesarili po Krasu, in sicer po krajši izmed poti, vrisanih na novem kolesarskem zemljevidu “Kolo kulture Krasa”. Iz vasice Križ bomo krenili v Avber, nato v Ponikve, v Koprivo ter nazaj skozi Dutovlje in Tomaj. Z zanimivimi sogovorniki bomo odkrivali kraški značaj in razmišljali o tem, kako to, da so le dobrih 5 kilometrov narazen ustvarjali oziroma vsaj nekaj časa živeli kar trije veliki literati: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Ciril Zlobec.
Jesen je najlepša in najbolj živahna med vinogradi. Pesem trgačev grozdja sicer že zamira tudi v Kapelskih goricah, a boste slišali, da tam vsaj do Martinovega ne bodo poslušali zgolj pesmi vrelega mošta, pač pa se bodo poveselili še na kostanjevem pikniku, na katerega vas na kapelo vabijo prihodnjo nedeljo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Obiskali smo hišico za komponiranje Gustava Mahlerja, kjer so nastale njegove najlepše simfonije . . .
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neveljaven email naslov