Na vrhu Žusma se po novem ponuja izjemen razgled s skoraj 26 metrov visokega Stolpa ljubezni

Tokrat gremo na izlet na Žusem, zaobljeno vzpetino v osrčju Kozjanskega, kjer se dobro leto dni baha nov lesen razgledni stolp; krstili so ga za Stolp ljubezni. A kraji tam okoli si omembe ne zaslužijo le zaradi tega. Ljudski spomin je v zvezi z njimi ohranil številne napete pripovedi, od trpljenja tlačanskih nevest, izgubljenih grofičen, do skrivnostnega poslednjega prebivalca starega žusemskega gradu. To so tudi kraji, od koder prihaja najuspešnejša ekipa silakov v vleki vrvi v Sloveniji.

Grad v razvalinah, legende še žive

»Na Žusem prideš le, če se izgubiš,« tako me je v bistroumno miselno zanko zvabil 83-letni Daniel Artiček, ki je odraščal s pogledom na Žusem, in jo hip zatem razpletel: »… a ko tja prideš, si presenečen, kaj vse je videti.« Artiček je sivolas gospod, ki sicer že desetletja živi v Kamniku. A njegovi domači kraji skoraj 100 km proti vzhodu mu niso dali miru. Pred leti je začel zbirati zgodbe o njih in jih izdal v kar nekaj knjižnih delih v samozaložbi. Za kraljico svoj knjig imenuje delo »Legende grofije žusemske«.

Nekdaj mogočen grad na Žusmu je danes le še razvalina. Ljudje si še pripovedujejo zgodbe o izgubljenih grofičnah, trpkih usodah tlačanskih nevest, ki pogosto niso preživele fevdalčeve zahteve prve noči, a najbolj zanimiva je gotovo zgodba o poslednjem prebivalcu gradu.

Uporabno dovoljenje le dva dni pred odprtjem

669 metrov visoki Žusem že na daleč prepoznate po dveh cerkvah na vrhu. Sveti Valentin in Sveti Jakob predstavljata cilj vsakoletnega Valentinovega pohoda z laternami, zdaj imajo pohodniki nov cilj. Lani spomladi so na vrhu odprli razgledni leseni stolp, imenovan Stolp ljubezni. »Ima 116 stopnic, dve razgledni ploščadi. Zakaj stolp ljubezni? Zaradi cerkve svetega Valentina in tudi zato, ker so imeli grofje te kraje zaradi ljubezni.« Tako pojasnjuje Martin Ozis, pobudnik ideje o stolpu.

Kot je povedal, so stolp s številnimi prostovoljnimi urami dela postavili člani Planinskega društva Žusem. A postavljanje macesnovskega lepotca ni bilo najtežje, veliko več skrbi je povzročalo zbiranje papirjev, uporabno dovoljenje so dobili le dva dni pred odprtjem.

115 pokalov v 15. letih!

V Dobrini pod Žusmom sta nas sicer pričakala domačina Danica Recko in Slavko Kolar. Dve gonilni sili kulture in turizma v tistih krajih. Danica vodi društvo Izviri, v katerem oživljajo izročilo predic, Slavko zatem s ponosom pove, da je njegova skupina ljudskih pevcev pred kratkim izdala svoj prvi CD.

Vas Dobrina spada pod krajevno skupnost Loka pri Žusmu, skupaj z zaselkom Hrastje štejejo okoli 800 prebivalcev. Danes je tam le nekaj hiš in kmetij, nekdaj pa je gospodarsko moč pomenilo glažutarstvo.

Svojevrsten fenomen je tudi navdušenje za vleko vrvi v tem kraju. Ubrana ekipa silakov si je v minulih 15. letih na tekmovanjih po državi v vleki priborila kar 115 pokalov. Kot pravijo, se do zdaj domov še niso vrnili brez pokala.