Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S strokovnjaki smo merili ledenik v naših alpah
Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) smo ta teden »jemali mere« ledeniku pod Skuto na približno 2060 metrih, kjer je njegov spodnji rob. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, površine pa le malo … in počasi dohiteva brata pod Triglavom.
Odpravo so sestavljali Miha Pavšek in Jernej Tiran, oba z Geografskega inštituta Antona Melika, Franjo Drole z Inštituta za raziskovanje krasa, Maja Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn, kjer je trenutno na ogled razstava “Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri. 70 let rednih opazovanj Triglavskega ledenika”, valovske barve pa je z mikrofonom in fotoaparatom zastopala Maja Ratej.
Ledenik ždi v osojni in večji del leta senčni legi na nadmorski višini od 2020 do 2120 metrov. Napaja se z vsakoletnimi snežnimi padavinami in plazovi, nastal pa naj bi v obdobju tako imenovane male ledene dobe med zgodnim obdobjem 14. in sredino 19. stoletja.
“Za en meter debelo plast ledeniškega ledu potrebuješ od 7 do 9 metrov snega in od 5 do 7 let časa v optimalnih ledeniških razmerah. V naših milih zimah bi kaj takega težko pridelali. V mali ledeni dobi pa je trajalo tudi manj kot 10 let” – Miha Pavšek
Franjo Drole, geodet in član odprave, je v dnevu in pol po obisku ledenika priskrbel rezultate meritev. Potem ko je ledenik pod Skuto lani meril 1,4 hektarja, je letos zrasel na 1,6. Očitno mu topel in precej sončen zaključek talilne sezone, ki traja od maja do oktobra, škodi precej manj, kot zahodnemu, triglavskemu sosedu. Take razlike v velikosti, še dodaja Miha Pavšek, med obema ledenikoma še ni doživel. Kaj bo z njim v prihodnje, bo preživel čedalje toplejša obdobja, pa bo pokazal čas.
583 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
S strokovnjaki smo merili ledenik v naših alpah
Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) smo ta teden »jemali mere« ledeniku pod Skuto na približno 2060 metrih, kjer je njegov spodnji rob. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, površine pa le malo … in počasi dohiteva brata pod Triglavom.
Odpravo so sestavljali Miha Pavšek in Jernej Tiran, oba z Geografskega inštituta Antona Melika, Franjo Drole z Inštituta za raziskovanje krasa, Maja Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn, kjer je trenutno na ogled razstava “Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri. 70 let rednih opazovanj Triglavskega ledenika”, valovske barve pa je z mikrofonom in fotoaparatom zastopala Maja Ratej.
Ledenik ždi v osojni in večji del leta senčni legi na nadmorski višini od 2020 do 2120 metrov. Napaja se z vsakoletnimi snežnimi padavinami in plazovi, nastal pa naj bi v obdobju tako imenovane male ledene dobe med zgodnim obdobjem 14. in sredino 19. stoletja.
“Za en meter debelo plast ledeniškega ledu potrebuješ od 7 do 9 metrov snega in od 5 do 7 let časa v optimalnih ledeniških razmerah. V naših milih zimah bi kaj takega težko pridelali. V mali ledeni dobi pa je trajalo tudi manj kot 10 let” – Miha Pavšek
Franjo Drole, geodet in član odprave, je v dnevu in pol po obisku ledenika priskrbel rezultate meritev. Potem ko je ledenik pod Skuto lani meril 1,4 hektarja, je letos zrasel na 1,6. Očitno mu topel in precej sončen zaključek talilne sezone, ki traja od maja do oktobra, škodi precej manj, kot zahodnemu, triglavskemu sosedu. Take razlike v velikosti, še dodaja Miha Pavšek, med obema ledenikoma še ni doživel. Kaj bo z njim v prihodnje, bo preživel čedalje toplejša obdobja, pa bo pokazal čas.
V Planini pri Rakeku je v furmanskih zlatih časih delovalo kar 42 gostiln. To nedeljo smo vas povabili na sprehod po Jamborni poti od Planine do Razdrtega, po kateri so furmani proti Trstu in ostalim pristaniščem tovorili ladijski les.
Spodnje in Zgornje ali pa kar Pirniče se večkrat znajdejo v rubrikah "aktualno". Bioplinarna, diskoteka, teleta ... Jih pa najdemo tudi v rubrikah, kjer so omenjeni kraji, primerni za odklop in izlet. Nekateri kolesarji so jih že odkrili, tisti, ki ne poganjajo pedal, jih bodo morda zdaj, ko imajo Pirniče tudi mestno avtobusno povezavo. Pa tudi če niste iz Ljubljane, boste tam dobili dozo zgodovine. Svete in posvetne. Tam sta namreč rojena dva znana Slovenca – komandir, ime druge vojne Franc Rozman Stane ter duhovnik in planinski maček Jakob Aljaž. Mimo njunih rojstnih hiš vodi učna pot od Straže do Aljaževine. In kaj je Straža? Ob toplem izviru so včasih perice ob perilu opravile tudi opravljanje. Odpravite se z nami! Pa brez opravljanja.
Naš tokratni izletniški cilj bo mesto na otoku, eno najstarejših in najmanjših mest - Kostanjevica na Krki.
Kdo ali kaj je determinator? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli v tokratnem gobarskem Nedeljskem izletu, v katerem tokrat ni v ospredju vprašanje ‘Kam?’ ampak ‘S kom?’. Gobarjenje je v Sloveniji stara “obrt”, a vse do konca 19. stoletja je nastalo le nekaj redkih zapisov o gobah v slovenskem jeziku. In prvo knjigo o gobah »Naše gobe«, ki jo je napisal celjski učitelj Ante Beg, smo dobili šele leta 1923. V šestdesetih letih so kot gobe po dežju začela rasti gobarska društva, danes jih pri nas deluje malo manj kot 30, združeni pa so pod okriljem Mikološke zveze Slovenije.
Naravni spomenik Dovžanova soteska je spomenik v pravem pomenu besede. V bližini Tržiča po zgodovini dobesedno hodite, fosili so namreč tam nekaj povsem običajnega. Kamnine si sledijo po lepo urejenih slojih. Pot denimo začenja rdeči peščenjak, ki dokazuje, da je bila 250 milijonov let nazaj na tem mestu puščava, ostale kamnine nadaljujejo zgodbo o zemeljski zgodovini do današnjih dni. Soteska pa ponuja še eno nenavadno priložnost: plezanje po ostankih koralnega grebena.
Na nedeljskem izletu bomo kolesarili po Krasu, in sicer po krajši izmed poti, vrisanih na novem kolesarskem zemljevidu “Kolo kulture Krasa”. Iz vasice Križ bomo krenili v Avber, nato v Ponikve, v Koprivo ter nazaj skozi Dutovlje in Tomaj. Z zanimivimi sogovorniki bomo odkrivali kraški značaj in razmišljali o tem, kako to, da so le dobrih 5 kilometrov narazen ustvarjali oziroma vsaj nekaj časa živeli kar trije veliki literati: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Ciril Zlobec.
Jesen je najlepša in najbolj živahna med vinogradi. Pesem trgačev grozdja sicer že zamira tudi v Kapelskih goricah, a boste slišali, da tam vsaj do Martinovega ne bodo poslušali zgolj pesmi vrelega mošta, pač pa se bodo poveselili še na kostanjevem pikniku, na katerega vas na kapelo vabijo prihodnjo nedeljo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Obiskali smo hišico za komponiranje Gustava Mahlerja, kjer so nastale njegove najlepše simfonije . . .
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neveljaven email naslov
