S strokovnjaki smo merili ledenik v naših alpah

Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)  smo ta teden »jemali mere« ledeniku pod Skuto na približno 2060 metrih, kjer je njegov spodnji rob. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, površine pa le malo … in počasi dohiteva brata pod Triglavom.

Odpravo so sestavljali Miha Pavšek in Jernej Tiran, oba z Geografskega inštituta Antona Melika, Franjo Drole z Inštituta za raziskovanje krasa, Maja Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn, kjer je trenutno na ogled razstava “Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri. 70 let rednih opazovanj Triglavskega ledenika”, valovske barve pa je z mikrofonom in fotoaparatom zastopala Maja Ratej.

Ledenik ždi v osojni in večji del leta senčni legi na nadmorski višini od 2020 do 2120 metrov. Napaja se z vsakoletnimi snežnimi padavinami in plazovi, nastal pa naj bi v obdobju tako imenovane male ledene dobe med zgodnim obdobjem 14. in sredino 19. stoletja.

“Za en meter debelo plast ledeniškega ledu potrebuješ od 7 do 9 metrov snega in od 5 do 7 let časa v optimalnih ledeniških razmerah. V naših milih zimah bi kaj takega težko pridelali. V mali ledeni dobi pa je trajalo tudi manj kot 10 let” – Miha Pavšek

Ledenik se je letos povečal

Franjo Drole, geodet in član odprave, je v dnevu in pol po obisku ledenika priskrbel rezultate meritev. Potem ko je ledenik pod Skuto lani meril 1,4 hektarja, je letos zrasel na 1,6. Očitno mu topel in precej sončen zaključek talilne sezone, ki traja od maja do oktobra, škodi precej manj, kot zahodnemu, triglavskemu sosedu. Take razlike v velikosti, še dodaja Miha Pavšek, med obema ledenikoma še ni doživel. Kaj bo z njim v prihodnje, bo preživel čedalje toplejša obdobja, pa bo pokazal čas.

Fotogalerija: