Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spored:
Ville Matvejeff: Ad Astra
Kalevi Aho: Koncert za harmoniko in godalni orkester
Jean Sibelius: Simfonija št. 5 v Es-duru
Glasbeniki:
Klemen Leben (harmonika)
Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Ville Matvejeff
Drugi koncert sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je postregel s finsko glasbo, z deli treh skladateljev različnih poglavij finske glasbene tradicije, finskim dirigentom in mladim domačim solistom, ki je posebej povezan s Finsko. Ob priljubljeni Peti simfoniji Jeana Sibeliusa smo slišali Koncert za harmoniko, godala in fagot Kalevija Aha, enega osrednjih finskih živečih skladateljev, dirigent večera Ville Matvejeff, ki je tudi skladatelj, pa je uvodoma predstavil svoje delo Ad Astra.
Drugi koncert cikla Kormatika v radijskem prenosu
Drugi koncert sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo postregel s finsko glasbo – tremi skladatelji različnim poglavjem finske glasbene tradicije, finskim dirigentom in mladim domačim solistom, ki je posebej povezan s Finsko.
Ob priljubljeni Peti simfoniji Jeana Sibeliusa bomo slišali Koncert za harmoniko, godala in fagot Kalevija Aha, enega osrednjih finskih živečih skladateljev, dirigent večera Ville Matvejeff, ki je tudi skladatelj, pa bo uvodoma predstavil svoje delo Ad Astra.
Ahov Koncert je še sveže delo, saj bo slovenska izvedba šele druga, za to pa je zaslužen stik harmonikarja Klemna Lebna s tem finskim skladateljem, ki je naslednik tradicijske linije, ki se prek Einojuhanija Rautavaare vije tja do samega Sibleiusa.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa in pogovora s Klemnom Lebnom. Z vami bosta Lidija Hartman in Primož Trdan.
Spored:
Ville Matvejeff: Ad Astra
Kalevi Aho: Koncert za harmoniko in godalni orkester
Jean Sibelius: Simfonija št. 5 v Es-duru
Glasbeniki:
Klemen Leben (harmonika)
Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Ville Matvejeff
Drugi koncert sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je postregel s finsko glasbo, z deli treh skladateljev različnih poglavij finske glasbene tradicije, finskim dirigentom in mladim domačim solistom, ki je posebej povezan s Finsko. Ob priljubljeni Peti simfoniji Jeana Sibeliusa smo slišali Koncert za harmoniko, godala in fagot Kalevija Aha, enega osrednjih finskih živečih skladateljev, dirigent večera Ville Matvejeff, ki je tudi skladatelj, pa je uvodoma predstavil svoje delo Ad Astra.
Drugi koncert cikla Kormatika v radijskem prenosu
Drugi koncert sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo postregel s finsko glasbo – tremi skladatelji različnim poglavjem finske glasbene tradicije, finskim dirigentom in mladim domačim solistom, ki je posebej povezan s Finsko.
Ob priljubljeni Peti simfoniji Jeana Sibeliusa bomo slišali Koncert za harmoniko, godala in fagot Kalevija Aha, enega osrednjih finskih živečih skladateljev, dirigent večera Ville Matvejeff, ki je tudi skladatelj, pa bo uvodoma predstavil svoje delo Ad Astra.
Ahov Koncert je še sveže delo, saj bo slovenska izvedba šele druga, za to pa je zaslužen stik harmonikarja Klemna Lebna s tem finskim skladateljem, ki je naslednik tradicijske linije, ki se prek Einojuhanija Rautavaare vije tja do samega Sibleiusa.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa in pogovora s Klemnom Lebnom. Z vami bosta Lidija Hartman in Primož Trdan.
Spored prvega koncerta – vodil ga je violinist Janez Podlesek – sestavljajo dela Wolfganga Amadeusa Mozarta in Josepha Haydna, ki sta drug pri drugem občudovala genialnost. Mozart je do Haydna čutil globok strah in spoštovanje in ga je pogosto vabil na svoje koncerte. Haydn mu je naklonjenost vračal, nad nadarjenim mladim glasbenikom je bil podobno navdušen. Kot solista sta nastopila hornist Boštjan Lipovšek in sopranistka Beti Bratina.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, s katerim glasbeniki voščijo svetu, je letos vodil nemški dirigent Christian Thielemann.
V novo leto so nas pospremile zasanjane melodije iz čeških gajev, ognjeviti ritmi ruske glasbe in vedre pesmi iz naše lepe dežele. Orkester Slovenske filharmonije je vodil Philipp von Steinaecker, kot solisti pa so nastopili sopranistka Nika Gorič, violinist Miran Kolbl in violončelist Gregor Marinko.
December je zadnja leta čas za klasična dela nemega filma z živo glasbeno spremljavo ter sveže napisano partituro. Tudi tokrat jo je ustvaril skladatelj in pianist Andrej Goričar. Letos bo glasba z osemčlanskim orkestrom Orchestra of the Imaginary pospremila klasično delo Naše gostoljubje (Our Hospitality), eno največjih “drugega genija” neme komedije Busterja Keatona.
Bachova ustvarjalnost skorajda presega meje možnega. Po svojem prihodu na mesto kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu je za vsako nedeljsko bogoslužje ustvaril ali predelal katero od svojih kantat in tako je nastalo več kot dvesto kantat, ki pokrivajo celotno cerkveno leto. Danes sodijo med temeljna vokalno-instrumentalna dela. Ob božičnem času bomo poslušali tri: Kantata »Kristjani, vrežite ta dan«, BWV 63 Kantata »Hvaljen bodi, Jezus Kristus«, BWV 91 Kantata »Naša usta naj bodo polna smeha«, BWV 110 Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, dirigent Polona Gregorc, sopran Federica Lo Pinto, alt Robert Kožar, tenor Martin Kozjek, bariton https://filharmonija.si/koncert/za-bozic/
Čeprav ima francoska glasba že stoletja značilen pridih, je morda najbolj znana po svojih sanjavih impresionističnih lastnostih. Ta program ponuja alternativen pogled in dokazuje, da je francoska glasba lahko »plus que lente« (več kot počasna). Flavtistka EvaNina Kozmus se vrača in bo premierno izvedla transkripcijo treh kratkih skladb za flavto in godala izjemne skladateljice Lili Boulanger, katere življenje se je tragično končalo pri 24 letih, ter Jolivetovega živahnega Koncerta za flavto in godala. Debussyjev ironično mišljeni valček La plus que lente (Bolj kot počasi) povezuje obe glasbeni točki.
Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Četrti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tim Jančar (klavir) dirigent: Davorin Mori Program: Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op.30 Modest Musorgski: Slike z razstave (orkestracija: Maurice Ravel)
Glasbene pripovedi skladatelja Ambroža Čopija pevce domačih in tujih zborov ter poslušalce nagovarjajo že tri desetletja. Ob svojem jubileju bo nastopil z Zborom Slovenske filharmonije in izvedel izbor skladb iz svojega opusa. Ero cras (Veni, veni Emanuel) O Radix Jesse Tiha zemlja I believe Tres Cantiones Sacrae O Salutaris Hostia Two Sacred Hymns He wishes for the cloths of Heaven Tiho je prišla z zvezdami Missa amoris* Arise, my Love, my Beautiful one https://filharmonija.si/koncert/za-abrahama/
Naslov koncertnega večera, ki ponuja zanimiv in izviren glasbeni spored, je Za radovedne. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil pianist in dirigent Alexander Lonquich. Poustvarjalna praksa priznanega nemškega umetnika je zelo razvejana, deluje kot solist komorni glasbenik in dirigent, njegov izvajalski repertoar pa obsega vse od klasicizma do sodobne umetnosti. Posebej mu je pri srcu prav Mozartova glasba in z njo pogosto pa nastopa kot solist in dirigent v Mozartovih koncertih delih. In prav v tej vlogi smo Alexanda Lonquicha spoznali tudi tokrat. Izvedel je dve deli Wofganga Amadeusa Mozarta: Rondo za klavir in orkester št. 1 v D-duru, K. 382 in Koncert za klavir št. 25 v C-duru, K. 503. Ti dve skladbi uokvirjata glasbeni spored, pod Lonquichovo taktirko pa smo slišali še dve klasicistični mojstrovini francoskih skladateljev: Marche lugubre, RH 617 Françoisa-Josepha Gosseca in Simfonijo št. 1 v g-molu, ki jo je ustvaril Étienne Nicolas Méhul.
Otvoritveni koncert cikla Tutti Akademije za glasbo S. Kravos: Ver (krstna izvedba) A. Vivaldi: Koncert za dve trobenti in godala F. Schubert: Uvertura v D-duru, D 590, »V italijanskem slogu« J. Rodrigo: Fantasia para un gentilhombre L.-E. Larsson: Bog v preobleki – Lirična suita za sopran, bariton, recitatorja, zbor in orkester Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigenta: Iztok Kocen in Lara Willewaldt Samo Novak, kitara Jernej Maček, trobenta Dominik Rus, trobenta Katarina Zorec, sopran Peter Grdadolnik, bariton Victor Steineck, recitacija Priložnostni pevski zbor.
Slovesna podelitev pomembnih nagrad na leposlovnem področju: nagrade za najboljši literarni knjižni prvenec, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Podelitev na Pisateljskem odru bosta pospremila pogovor z obema nagrajencema oziroma nagrajenkama, ki ga vodi Tina Kozin, in branje odlomkov iz nagrajenih del. Interpretirala jih bo dramska igralka Sabina Kogovšek. Režija: Saška Rakef. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonski mojster: Damjan Rostan. Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Zakaj se biografije in avtobiografije pogosto znajdejo na lestvicah najbolj prodajanih del? Kakšna je pravzaprav razlika med avtobiografijo in avtofikcijo? Zakaj nas dela, ki temeljijo na resničnih dogodkih, tako privlačijo? In ne nazadnje, ali ni vsaka (avto)biografija nekoliko fiktivna? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili gostje Tadej Golob, Aljoša Harlamov, Eva Mahkovic in Veronika Šoster na okrogli mizi o fenomenu (avto)biografij in avtofikcije. Moderator pogovora na Pisateljskem odru: Sašo Puljarević. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović. Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Lila Prap in Tomato Košir na prvi pogled nimata veliko skupnega. Pa vendar sta oba s svojo močno vizualno govorico prodrla v svet in prejela številne nagrade. Lila Prap je avtorica otroških knjig, pisateljica in ilustratorka. "Sprva mi je pripovedi ilustriral mož, a se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega lotim sama." Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, saj so tam njeni liki zaživeli še v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. "Prav to je moč njenih podob – da preživijo toliko različnih medijev," o njej pove naš drugi gost, eden najopaznejših slovenskih oblikovalcev vidnih sporočil Tomato Košir. Njegova dela so bila razstavljena na več kot devetdesetih skupinskih razstavah in v več kot tridesetih tujih knjigah, nedavno je za priznano ameriško revijo Politico oblikoval naslovnico. "Ni bistveno, da je podoba lepa, ampak da sporoča," pravi. Moderator pogovora z Lilo Prap in Tomatom Koširjem na Glavnem odru 39. Slovenskega knjižnega sejma je Žiga Bratoš. Tonska mojstra: Damjan Rostan in Vladimir Jovanović Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.
Tretji koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Hina Maeda (violina) dirigent: Thomas Sanderling Program: Slavko Osterc: Klasična uvertura Henryk Wieniawski: Koncert za violino in orkester št. 2 Andrzej Panufnik: Sinfonia Rustica
Prvi večer letošnje sezone abonmaja Sodobne orkestrske skladbe je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna, Wolfganga Rihma, Mateja Bonina in Karla Amadeusa Hartmanna. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Michael Wendeberg, ki je Beethovnov Prvi klavirski koncert tudi izvedel kot solist. Na sporedu so bile še Simfonija št. 1 Wolfganga Rihma, Boninov Eppur si muove št. 4 in Hartmannova Sinfonia tragica.
Ena vodilnih jazzovskih organistk v zadnjih desetletjih igra tako Hammond kot tudi cerkvene orgle. V svoji bogati karieri je izdala blizu 30 plošč. Na izjemnih orglah Frančiškanske cerkve v Ljubljani bo izvajala lastne skladbe in improvizacije, vse v jazzovskem slogu.
Neveljaven email naslov