Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa Bratka Bibiča, Eduarda Raona in Vida Drašlerja je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija.
Bratko Bibič - zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija
Eduardo Raon - kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija
Vid Drašler - kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica tujemu in domačemu radijskemu občinstvu predstavljamo glasbeno-filmski projekt Bratka Bibiča
Potujoči kino Bridka Bebiča predstavlja
glasbeno filmski projekt OD KOVAČA DO KNAPA
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa potujočega kina – Bratko Bibič, Eduardo Raon, Vid Drašler – je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija.
Bratko Bibič – zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija
Eduardo Raon – kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija
Vid Drašler – kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa Bratka Bibiča, Eduarda Raona in Vida Drašlerja je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija.
Bratko Bibič - zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija
Eduardo Raon - kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija
Vid Drašler - kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica tujemu in domačemu radijskemu občinstvu predstavljamo glasbeno-filmski projekt Bratka Bibiča
Potujoči kino Bridka Bebiča predstavlja
glasbeno filmski projekt OD KOVAČA DO KNAPA
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa potujočega kina – Bratko Bibič, Eduardo Raon, Vid Drašler – je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija.
Bratko Bibič – zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija
Eduardo Raon – kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija
Vid Drašler – kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
Mračno besedilo responzorijev velikega tedna, ki govorijo o strahu, razočaranju in izgubljenosti, je Francis Poulenc z uporabo sodobnih harmonskih sredstev prelil v ekspresivno podobo človekovega soočenja s trpljenjem in minljivostjo. Umirjeno in meditativno pa izzveni Rekviem, maša za umrle Maurica Durufléja, v katerem je skladatelj po zgledu Gabriela Fauréja izpustil nekatere dele te latinske maše in jo strukturiral v devet stavkov. Maurice Duruflé :Štirje moteti na gregorijanske teme Maurice Duruflé: Oče naš Francis Poulenc: Pozdravljena, Kraljica Maurice Duruflé: Preludij in fuga na ime Alain, op. 7 Maurice Duruflé: Rekviem, op. 9 Zbor Slovenske filharmonije Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju Harrison Cole, orgle Ana Potočnik, mezzosopran Peter Grdadolnik, bariton Ivan Šoštarič, violončelo Stephen Layton, dirigent
Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Slovensko stalno gledališče v Trstu in Kosovelov dom v Sežani ob 120. rojstnem dnevu pesnika Srečka Kosovela napovedujeta predstavo z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Odrska uprizoritev bo zaživela tudi na valovih Programa Ars Radia Slovenija in Radia Trst A. ''Vlak, ki drvi v bodočnost, je neusmiljen. Zažaritve podob in zadonitve zvokov Človeka in Družbe skozi Čas so vseprisotne. In vendar jih ne vidimo, ne slišimo. Ne dojamemo, da se je vse to nekomu, nekoč, nekje že zgodilo. Iz množice silhuet, iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Kdo je to?'' ''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal soscenarist predstave Rafael Vončina, soscenaristka Mateja Kralj pa, da je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Premiera: ponedeljek, 18. marca 2024, ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani On, človek: igralec Matej Zemljič Ljudstvo: skupina pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa Ona, umetnost: sopranistka Marta Fabris Režiserka predstave: Jasmin Kovic Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Scenarista: Rafael Vončina in Mateja Kralj Glasbenik: Aleksander Ipavec
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Šesti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Mihajlo Bulajić (rog) dirigent: Rossen Milanov Program: Marjan Kozina: Davnina Reinhold Glière: Koncert za rog in orkester (dodatek) Gioacchino Rossini: Le rendez-vous de chasse Leoš Janaček: Taras Bulba
Pred orkester se v vlogi glasbenega vodje in solista vrača Gordan Nikolić, priznani srbski umetnik, ki smo ga lahko v obeh glasbenih vlogah na naših odrih lahko doživeli že večkrat. Tokrat prihaja skupaj s svojo življenjsko sopotnico – priznano violončelistko Céline Flamen. Skupaj bosta namreč v prvem delu koncerta izvedla Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, v drugem delu abonmajskega večera pa bo pod Nikolićevim vodstvom zazvenela Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, »Italijanska« Felixa Mendelssohna Bartholdyja..
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila rosno mlada violinistka Patricija Avšič, izjemno nadarjena in uspešna glasbenica, ki je že osvojila vrsto nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih. Tokrat se bo predstavila s Prvim koncertom za violino in orkester, op. 14 poljskega skladatelja Henryka Wieniawskega. Slišali jo bomo v prvem delu glasbenega večera, po uvodni skladbi, uverturi k spevoigri Vilinsko dete Jurija Mihevca. Drugi del abonmajskega koncerta pa bo posvečen ustvarjalnosti Johannesa Brahmsa – njegovi Prvi simfoniji. Vse bomo slišali pod taktirko Douglasa Boyda – priznanega britanskega dirigenta, ki je v zadnjem obdobju že večkrat sodeloval z Orkestrom Slovenske filharmonije
Posnetek neposrednega prenosa drugega koncerta sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb, na katerem smo slišali skladbe Clauda Vivierja, Olivierja Messiaena, Iannisa Xenakisa in Maurica Ravela ter noviteto Larise Vrhunc. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Peter Rundel.
Peti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Cyprien Katsaris (klavir) dirigent: Lio Kuokman Program: Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franz Liszt: Fantazija o madžarskih ljudskih melodijah (dodatek) Franz Schubert: Podoknica iz ciklusa labodji spev (prir. F. Liszt) (dodatek) Frédéric Chopin: Mazurka op. 67 št. 4 Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z rožo Maurice Ravel: Valček
Prvi del koncertnega večera Orkestra Slovenske filharmonije v sklopu Zimskega festivala Festivala Ljubljana je posvečen delu Stabat Mater za soliste, zbor in orkester Gioachina Rossinija, drugi del pa zapolnjuje orkestrska suita Turandot, op. 41 Ferruccia Busonija. Kantata Stabat Mater Gioachina Rossinija, ki velja za eno najpomembnejših sakralnih skladb 19. stoletja, je premiero doživela leta 1842 v Parizu. Skladatelj je v svoji značilni operni mojstrski spretnosti združil spektakularne vokalne pasaže s subtilno orkestracijo; to ustvarja čudovito ozračje globokih religioznih občutkov. Čeprav Stabat Mater ni prvo Rossinijevo sakralno delo, je postalo eno njegovih najbolj priljubljenih, poleg izvirne verzije pa so pozneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila podlaga za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Orkestrska suita je ugledala luč sveta leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod Busonijevim vodstvom. Od takrat velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del, v njej pa je čutiti tudi skladateljevo klavirsko bravuroznost in bogato zvočno paleto, ki slika azijske prizore iz zgodbe. Zasedbo mednarodno priznanih solistov, sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura, basista Riccarda Zanellata, Orkester Slovenske filharmonije in Komorni zbor Megaron bo vodil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki izvira iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Trenutno je šef dirigent Filarmonice del Teatro Comunale di Bologna (Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne). Leta 2008 je prejel nagrado Franca Abbiatija, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.
Spored druge Mozartine je zasnovan kot preplet skladb za pihalce, rogiste Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se jim bo pri izvedbi pridružil tudi pianist Klemen Golner.
Tradicionalni dogodek v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije bo letos potekal v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Program Ars bo od 12.00 do 13.00 prenašal recital s Prešernovega trga v Ljubljani. Preko radijskih valov bo moč slišati verze našega nikoli do konca odkritega pesnika v interpretaciji slovenskih dramskih igralcev. Recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je pred 38 leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastal je kot odgovor proti namenom nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže. Recital bo v Ljubljani povezovala Lucija Grm, za režijo pa bo poskrbel Alen Jelen. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je tudi letos prizorišče proslave ob Prešernovem dnevu, na kateri bodo že tradicionalno v ospredju nagrajenci: nagrajenca za življenjsko delo, pesnica Erika Vouk, ter koreograf in baletni plesalec Henrik Neubauer, in nagrajenci sklada: Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Za portretne filme lavreatov je poskrbel Studio Siposh. Program proslave sestavljata tudi izbor iz Prešernovih poezij "Kdo zna, kdo ve?", ki ga je pripravil Gregor Čušin, ter skrajšana različica baleta Povodni mož koreografa in avtorja idejne zasnove Edwarda Cluga. Nastopajo člani baletnega ansambla in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Čajkovski je komponirati začel že pri štirih letih, navdih za svojo glasbo pa je pogosto črpal iz narave. Ta ga je namreč navduševala in menda je vsak dan na sprehodu v naravi preživel dve uri. Užival je tudi ob nabiranju gob ... Zanimivostim o Čajkovskem in njegovi glasbi se posvečamo na četrtem koncertu za Družinski abonma. PROGRAM: Čajkovski, Čajkovski, Čajkovski in Čajkovski Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka
Antonio Vivaldi je velik del svojega življenja preživel v Benetkah, kjer je kot učitelj violine, dirigent in skladatelj deloval v Ospedale della Pietà, vzgojno-izobraževalni ustanovi za revne ali osirotele otroke in za to ustanovo ustvaril tudi lepo število koncertov in sakralnih del. Koncert za violino, orgle, godala in generalni bas v D-duru, RV 541 Lauda Jerusalem, za dvojni zbor in orkester, RV 609 Koncert »In due cori« z obligatnimi flavtami v A-duru, RV 585 Beatus vir, za dvojni zbor in orkester, RV 597 Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Federico Maria Sardelli, dirigent Marika Przybył, violina Irina Kevorkova, violina Tomaž Sevšek, orgle
Na oder Slovenske filharmonije se je po letu dni vrnil italijanski dirigent in specialist za baročno glasbo Federico Maria Sardelli. Na bogatem sporedu, v celoti posvečenemu Georgu Friedrichu Händlu, so bile arije iz opere o čarovnici Alcini in iz oratorija Mesija s sopranistko Sophie Gallagher. Slišali smo po en koncert iz obeh Händlovih zbirk concertov grossov in priljubljeno Glasbo za kraljevi ognjemet.
Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom koncertne mojstrice Ane Dolžan podal po poteh italijanskih mojstrov 18. stoletja. V prvem delu glasbenega večera sta zazveneli dve deli, v katerih se bodo kot solisti predstavili člani Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej smo slišali Koncert za dva violončela v g-molu Antonia Vivaldija, v katerem sta nastopili solistki violončelistki Petra Greblo in Alja Mandič, sledil je Koncert za dve oboi v F-duru Tomaso-a Albinonija s solistoma oboistoma Sorinom Crudujem in Pietroom Savonittom. V drugem delu koncertnega večera pa nas je pot ponovno vodila v opus Antonia Vivaldija, na sporedu je bilo poznano in priljubljeno delo Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Kot solistki sta nastopili izvrstni mladi glasbenici, sestri violinistka Patricija Avšič in violončelistka Klara Avšič. Dva violinska koncerta iz cikla sta namreč zazvenela v priredbi za violončelo.
Antonio Vivaldi: Štirje letni časi, izbor Ástor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu, odlomek Orkester Slovenske filharmonije Patricija Avšič, violina Klara Avšič, violončelo Matija Klančar in Franci Krevh, povezovalca V mojstrovini Antonia Vivaldija slišimo vso naravo: spomladansko žvrgolenje ptic, žuborenje potokov, brenčanje komarjev, vročino poletja, veseli lov jeseni in ostri zimski mraz. Kaj pa so letni časi? Kako se spreminjajo in kaj nas čaka v prihodnosti? Odgovore na ta vprašanja bo z nami delil meteorolog Matija Klančar. https://filharmonija.si/koncert/dez-ali-sonce-veter-ali-sneg/
Neveljaven email naslov