Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Program:
Demetrij Žebre: Prebujenje
Dmitrij Šostakovič: Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu
Eugene Ysaye: Sonata za solo violino v d-molu op. 27 št. 3 »Balada«
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru op. 92
Simfonični orkester RTV Slovenija
solist: Robert Lakatoš (violina), dirigent: James Tuggle
Peti koncert Simfonikov RTV Slovenija v ciklu Kromatika
Pred orkester se na petem večeru kromatike po dveh letih vrača dirigent James Tuggle, prvič pa bo z našim orkestrom zaigral Robert Lakatoš. James Tuggle je ameriški dirigent, ki pa se je formiral v izrazito nemški tradiciji. V sedemdesetih je v Los Angelesu študiral s starejšim dirigentom Fritzem Zweigom, ki je bil Schönbergov učenec in pred prihodom nacistov na oblast pomemben operni dirigent v Berlinu. Nato je prebežal v ZDA in Tuggle poudarja, da je bil študij z njim pomembna vez s staro evropsko glasbeno tradicijo.
Robert Lakatoš pa je leta 1991 rojen violinist, zmagovalec Sarasatovega tekmovanja, ki bo izvedel Šostakovičev koncert, skladbo ki jo v zadnjih letih igra še posebej pogosto.
Imel sem priložnost poslušati Šostakovičev koncert na Dunaju, v izvedbi mojega mentorja Juliana Rachlina, s katerim sem delal tri leta. V trenutku sem se zaljubil v koncert in od takrat Sem si zelo želel, da bi se ga naučil in igral. Imel sem srečo, da se z Julianom Rachlinom naučim to delo in da se mu posvetim na pravilen način, saj je Rachlin ta koncert igral približno 150krat. Imel sem veliko srečo, da sem takoj na začetku o koncertu dobil prave informacije.
Robert Lakatoš
Program:
Demetrij Žebre: Prebujenje
Dmitrij Šostakovič: Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu
Eugene Ysaye: Sonata za solo violino v d-molu op. 27 št. 3 »Balada«
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru op. 92
Simfonični orkester RTV Slovenija
solist: Robert Lakatoš (violina), dirigent: James Tuggle
Peti koncert Simfonikov RTV Slovenija v ciklu Kromatika
Pred orkester se na petem večeru kromatike po dveh letih vrača dirigent James Tuggle, prvič pa bo z našim orkestrom zaigral Robert Lakatoš. James Tuggle je ameriški dirigent, ki pa se je formiral v izrazito nemški tradiciji. V sedemdesetih je v Los Angelesu študiral s starejšim dirigentom Fritzem Zweigom, ki je bil Schönbergov učenec in pred prihodom nacistov na oblast pomemben operni dirigent v Berlinu. Nato je prebežal v ZDA in Tuggle poudarja, da je bil študij z njim pomembna vez s staro evropsko glasbeno tradicijo.
Robert Lakatoš pa je leta 1991 rojen violinist, zmagovalec Sarasatovega tekmovanja, ki bo izvedel Šostakovičev koncert, skladbo ki jo v zadnjih letih igra še posebej pogosto.
Imel sem priložnost poslušati Šostakovičev koncert na Dunaju, v izvedbi mojega mentorja Juliana Rachlina, s katerim sem delal tri leta. V trenutku sem se zaljubil v koncert in od takrat Sem si zelo želel, da bi se ga naučil in igral. Imel sem srečo, da se z Julianom Rachlinom naučim to delo in da se mu posvetim na pravilen način, saj je Rachlin ta koncert igral približno 150krat. Imel sem veliko srečo, da sem takoj na začetku o koncertu dobil prave informacije.
Robert Lakatoš
"...Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa..." ddr. Boris Mihalj, predsednik Društva ZDUS Vsakoletni recital smo na programu ARS po navadi prenašali z ljubljanskega Prešernovega trga, tokrat pa so se igralke in igralci zaradi epidemioloških ukrepov s trgov slovenskih mest preselili v radijski studio. Prešernove verze bo moč slišati tudi v mestnih središčih Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta, Celja in v Vrbi na Gorenjskem. Prireditev se je pred leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Zdravljico na začetku interpretira Aleš Valič, ob koncu pa Tone Gogala. France Prešeren je pesem napisal leta 1844, ko se je v avstrijskem cesarstvu počasi bližal konec predmarčne dobe. Tako je naš veliki pesnik v marsičem preroško napovedal prihodnost. Recital z glasbo spremlja saksofonist Lenart Krečič, član Bog Banda RTV Slovenija. V režiji Alena Jelena recital ob slovenskem kulturnem prazniku povezuje Maja Moll. Nastopajoči igralke in igralci: Aleš Valič, Tone Gogala, Radoš Bolčina, Minca Lorenci, Vladimir Vlaškalič, Alenka Pirjevec, Uroš Potočnik, Niko Goršič, Marjuta Slamič, Eva Stražar, Urban Kuntarič, Darja Reichman, Aja Kobe, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Irena Mihelič, Lovro Zafred, Mojca Simonič, Jure Kopušar, Arna Hadžialjević, Žiga Udir, Violeta Tomić, Matic Valič, Davor Herga, Rossana Mortara, Ana Facchini, Danijel Malalan, Nebojša Pop Tasić, Patrizia Jurinčič Finžgar, Karin Komljanec, Barbara Vidović, Rok Kunaver, Vesna Kuzmić, Matija Stipanič, Miha Nemec, Nevenka Vrančič, Peter Harl in na posnetku še Štefka Drolc.
V tokratnem koncertnem večeru se združujejo kar trije koncertni cikli, in sicer se bo s koncertom A la Händel sklenil letošnji Filharmonični festival baročne glasbe, začel se bo 5. Zimski festival Ljubljana festivala, hkrati pa se koncert vključuje tudi v cikel VIP - Vokalno inštrumentalni program Slovenske filharmonije. Večer bodo zaznamovale tri baročne mojstrovine v izvedbi Orkestra in Zbora Slovenske fiharmonije pod vodstvom dirigenta Barta van Reyna, ki se posebej posveča operi ter simfonični in operni glasbi in sodi med iskane belgijske dirigente svoje generacije. Na sporedu bosta Bachova kantata za zbor in Ferrandinijeva solistična kantata za mezzosopran, vrhunec koncerta pa predstavlja Händlovo delo Dixit Dominus. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Bart Van Reyn, dirigent Julia Doyle, sopran Polona Plaznik, sopran Barbara Kozelj, mezzosopran spored: Johann Sebastian Bach: Christ lag in Todesbanden, BWV 4 Giovanni Battista Ferrandini: Il pianto di Maria Georg Friedrich Händel: Dixit Dominus, HWV 232
Za baročno glasbo so značilni mogočnost, blišč, bogato okraševanje, kontrasti, dramatičnost in čustvenost. Še bolj pisana in bogata pa je bila takratna moda, v kateri so kraljevali žamet, draga svila, bela čipkasta tančica, škrlat in brokat. Dame in gospodje so nosili masiven nakit z velikimi dragulji. Kakšne pa so bile lasulje? In zakaj so imeli belo pobarvane obraze? Odgovore boste izvedeli ob poslušanju neposrednega prenosa koncerta, na katerem bo Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Bojana Čičića izvajal še dela Francisca Antónia de Almeide, Georga Philippa Telemanna in Jeana-Philippa Rameauja.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Letos nas na slavnostnem novoletnem koncertu čaka skrbno izbran spored znanih in žlahtnih napevov, marsikatere boste gotovo prepoznali in ob njih zapeli ali zaplesali. Izbor skladb bo segal od nežnih slovenskih melodij do koračnic ter vznesenih valčkov in drugih plesov velikih mojstrov opere in operete. Z orkestrom bo nastopil njegov nekdanji šef dirigent George Pehlivanian, solista pa bosta harmonikar Klemen Leben, ki bo izvedel svojo noviteto z naslovom Leggerezza, za harmoniko in orkester ter citrar Peter Napret, ki bo seveda izvajal glasbo iz filma Cvetje v jeseni. PROGRAM: Emil Nikolaus von Rezniček: Uvertura k operi Donna Diana Viktor Parma: Intermezzo iz opere Ksenija Émile Waldteufel: Drsalci, op. 183 Klemen Leben: Leggerezza Franz Lehár: Zlato in srebro, op. 79 Julius Fučík: Florentinski marš, op. 214 *** Slavko Avsenik: Pastirček Urban Koder: Cvetje v jeseni Josef Strauss: Glasba sfer, op. 235 Julius Fučík: Prihod gladiatorjev, op. 68 Josef Hellmesberger starejši: Plesni prizor Bedřich Smetana: Ples komedijantov iz Prodane neveste (3. dejanje) Helmut Lachenmann: Marche fatale
Za nemo klasiko Erotikon (1929) češkega režiserja Gustava Machatyja, s sugestivno erotiko prepojeno dramo, je Slovenska kinoteka pri Andreju Goričarju naročila novo glasbeno partituro. Erotikon je velika klasika nemega filma, po mnenju angleškega zgodovinarja Kevina Brownlowa celo »eden najlepših evropskih nemih filmov«, predvsem pa je to film Ite Rine, Slovenke iz Divače, ki ji je vloga dekleta v primežu dveh moških prinesla svetovno slavo.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Četrti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Mario Hossen (violina) Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal Nicoló Paganini: Koncert za violino in orkester št. 1 v Es-duru Franz Schubert: Simfonija v C-duru D. 944, »Velika«
Tretji koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Big band RTV Slovenija Marco Pierobon, trobenta, vodenje Program: Dva Hrestača – stavki Suite Hrestač P. I. Čajkovskega in D. Ellingtona Klasični hommage Led Zeppelin – na teme R. Planta in J. Pagea
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
Pogovor Vilme Štritof o Dostojevskem s prevajalcem njegovih del in njegove biografije, Borutom Kraševcem
Drugi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Julian Steckel, violončelo Program: Robert Schumann: Koncert za violončelo in orkester v a-molu op. 129 (dodatek) Sergej Prokofjev: Koračnica iz Glasbe za otroke op. 65 Johannes Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu op. 68
Prvi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Benjamin Ziervogel, violina Program: Marjan Šijanec: Praznik vetra za simfonični orkester Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu (dodatek) Alessandro Marcello: Adagio iz Koncerta za oboo in godala v d-molu, priredba za violino in godalni kvartet Nikolaj Rimski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Ljudska glasba je bogato in pomembno slovensko izročilo. Na koncertu bomo slišali, kako zveni v izvirni – pevski obliki, pa tudi v priredbah za simfonični orkester. Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Dirigent: Tilen Draksler Moderator: Franci Krevh Koncert poteka v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Program: Danilo Bučar: OB KOLPI Alojz Srebotnjak: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI Tilen Slakan: MARKO SKAČE Slovenska ljudska (po zvočnem zapisu): MAGLICE DOV POPADAJO
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir, violino, violončelo in orkester v C-duru op. 56 Jošt Juhant: Tris za klavir, violino, violončelo in orkester (krstna izvedba) Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu op. 67 Simfonični orkester RTV Slovenija, Kana Matsui (violina), Igor Mitrović (violončelo), Per Rundberg (klavir); dirigent: Rossen Milanov
Na Vrhniki bodo v nedeljo podelili prvo Cankarjevo nagrado za najboljše leposlovno delo minulega leta. Za nagrado, ki je obenem tudi poklon velikemu pisatelju, so kot prvi nominirani Vinko Möderndorfer, Sebastijan Pregelj, Simona Semenič in Brane Senegačnik. Nagrado so ustanovili Slovenski center PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU. Prireditev bo potekala v Cankarjevem lazu na Vrhniki oziroma v primeru slabega vremena v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Pospremljena bo z bogatim kulturnim programom. Na prireditvi bosta nastopila harmonikar Nejc Grm z deli Uroša Rojka in Lojzeta Lebiča in dramska igralka Draga Potočnjak s Cankarjevo Belo krizantemo, slavnostni govornik pa bo Tone Partljič. Pogovor z nominiranci o njihovih delih bo vodila Alojzija Zupan Sosič. Zbrano občinstvo bo nagovoril predsednik upravnega odbora Cankarjeve nagrade Marko Golja. Pozdravna govora bosta imela še Sonja Žakelj kot direktorica Cankarjeve knjižnice, ki je soorganizatorica prireditve, in vrhniški župan Daniel Cukjati.
Papež Frančišek je v času izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 med petkovo molitvijo podelil evharistični blagoslov Mestu in svetu, Urbi et orbi.
Neveljaven email naslov